PLODONOSNE AKTIVNOSTI IN DUHOVNA POT VDANEGA SLUŽENJA

Če pogledamo po eni strani 2 verz Šrimad Bhagavatama, kateri se začne z dharma kaitava projita nirmatsaram satam vidimo, katere kvalitete si moramo pridobiti, da bi lahko pravilno razumeli Šrimad Bhagavatam. Dharma projita kaitava pomeni vse religije, ki zakrivajo pravi namen duhovnega življenja so izključene iz Šrimad Bhagavatama. Nirmatsaram pomeni brez zavisti, kar Šrila Prabhupada zelo fino komentira v svojem komentarju kot zavist, ki povzroča tekmovanje živih bitij in povzroča tako imenovani boj za obstanek. Ta boj za obstanek se je v modernem času sprevrgel najprej v fevdalizem in potem kapitalizem, kjer se posnema živalske tendence poskusa nadvlade in izkoriščanja drugih živih bitij, za izboljšanje lastnega čutnega zadovoljstva. Ko je Gospod Brahma ustvarjal svet, potem je ustvaril 4 sloje, kateri prekrijejo čisto dušo, da bi se lahko poistovetila z tem minljivim svetom. Prvi sloj tamišra predstavlja jezo in zavist na Gospoda Krišno kot prvobitnega uživalca. Živo bitje poskuša kljubovati Krišni ter prevzeti njegov položaj uživalca ali mu biti enakovredno. Zaradi tega pozabi svoj izvorni položaj delčka Krišne. Drugi sloj andha-tamišra je nadaljevanje prvega sloja, ker živo bitje pozabi na svojo pravo naravo namreč duhovno dušo, ki je sluga Krišne, mora dobiti novo namišljeno zavedanje in identiteto. Ta nova identiteta je smatranje, da smo materijalno telo ter, da je smrt konec vsega obstoja. Zaradi tega prikrivala živo bitje smatra, da mora uživati v tem svetu na največji možni način, ker je v njem praznina in strah ter prvotna zavist. Ne zaveda se obstoja odgovornosti in zapletanja v reakcije svojega delovanja, ker misli, da se vse konča s smrtjo. Tamišra in andha tamišra prekrivala obstojata s pomočjo tamas prekrivala, ki povzroči popolno pozabo duhovne realnosti in prave identitete. Zaradi teh treh prekrival potem nastane prekrivalo moha ali iluzija, kjer živo bitje sprejema svet preko telesnega koncepta in smatra »Jaz sem to telo, in vse pripada temu telesu«, ter zaradi tega tekmuje ter se prepira z drugimi. Tako je vsakdo, ki se nahaja v materijalnem telesu, podložen izzivu teh prekrival.

Zavest prekrita s temi prekrivali nam povzroča trpljenje, ker vsakdo poskuša biti središče in uživalec. Tako nastane tekmovanje in nerealni pogled na življenje, kjer si hočemo izpolniti veliko želja. Iz neizpolnjenja pa nastane frustracija. Ker si vsakdo trudi za lastno uživanje, potem ne dopušča uživanja drugih. Boj za obstanek, ki pa dejansko nima mesta v duhovni naravi duše. Zaradi te nenaravnosti prihaja do nezadovoljstva ter praznine.

Inteligentno živo bitje se obrne k Vsevišnjemu Gospodu v težavah ali pa zaradi radovednosti. Redki se obračajo k njemu razumevajoč svojo pravo naravo in tudi naravo Vsevišnjega Gospoda. Toda, čeprav se lahko obračamo k Gospodu za izboljšavo svojega materijalnega položaja, ne bi smeli pozabiti, da moramo v resnici obuditi svojo pravo identiteto izven teh štirih prekrival. Moramo opustiti zavist ter postati zadovoljni s tem, kar nam življenje prinese. Nekateri bodo postali materijalno zelo uspešni, drugi pa bodo malo manj. To je rezultat naših delovanj v prejšnih življenjih. Razumeti moramo, da pravo srečo prinaša duhovni ljubezenski odnos, katerega imamo s Gospodom Krišno. Opustiti moramo zavest »Jaz in moje«, ter videti, da je vse last Gospoda Krišne, ki nam posodi določene stvari za našo uporabo. Z branjem duhovnih knjig preženemo iluzijo, zaradi katere se smatramo za to materijalno telo. Ko postanemo zadovoljni z svojim položajem in ga sprejmemo kot milost Gospoda Krišne, pa lahko opustimo zavist in jezo na Gospoda Krišno, ter vidimo, da je ta položaj plod našega delovanja. Spoznati moramo ljubečo naravo Vsevišnjega Gospoda, na ta način bomo opustili vsa negativna čustva do Gospoda Krišne ter si priznali, da smo v resnici mi tisti, ki smo povzročili svojo negativno usmerjenost ter željo po nesodelovanju z Njim.

Gospod Čaitanya je predstavil služenje Gospoda Krišne v razpoloženju ljubezni in ne zaradi nekega skritega motiva. To je tudi namen petja svetih imen, da bi obudili svoj ljubezenski odnos.

Na pot duhovnosti se velikokrat podamo iskreno, potem pa nas zopet premamijo ideje po plodonosnem delovanju. Postanemo nezadovoljni s svojim položajem. Velikokrat oseba poskuša v sebi prilagoditi čisti nauk Gospoda Čaitanye, da bi ustrezal tej potrebi, ter ga sprejemamo kot nam osebno ustreza. Iz tega nastane nezadovoljstvo zaradi katerega zopet poskušamo najti užitke v materijalnih stvareh, opojnih sredstvih, adrenalinskih športih, itd.

Tako potem vdano služenje izgubi svoj pomen. Zato je v duhovnem življenju zelo pomembno imeti duhovnega učitelja in vodstvo, katero nam pomaga vključiti naše plodonosne želje na pravi način, tako da se postopoma lahko očistimo te tendence in začnemo uživati transcendentalno blaženost. Vedno pa se moramo zavedati funkcije teh prekrival, ki nas držijo v materijalni zavesti in, ki so izvor našega trplenja. Prepričujejo nas, da moramo se bati za svoj materijalni obstoj, da se moramo izkazati na materijalnem področju itd. Tako živo bitje pozabi na svojo pravo naravo in srečo znotraj sebe.