TRANSFORMIRANJE PSIHE V DUHOVNOSTI

TEMELJI DUHOVNE TRANSFORMACIJE-

Moramo se zavedati, da vsako dejanje, ki ga opravimo povzroča določene posledice bodisi dobre ali slabe (grešne) oziroma se ne odraža v materijalnem svetu. Tako slabe aktivnosti prinesejo trpljenje, prepreke, težave v prihodnosti in dobre zadovoljstvo ter uspeh. Vse te aktivnosti nas v višjem smislu vežejo v krog materijalnega obstoja, da bi lahko te posledice doživeli. Zato moramo začeti delovati na duhovnem nivoju delovanja, s tem da poskušamo vse svoje aktivnosti preusmeriti na duhovni nivo oziroma jih opustiti, če so temu neprimerne.
Preobrazba navad in karakterja. Velikokrat velja pravilo, da deluj kakor ti paše in poskusi dobiti čim več zadovoljstva zase. Ta pravilo se odraža v različnih odtenkih od zelo sebičnega nivoja, na katerem gledamo samo na svoje zadovoljstvo in se ne oziramo na trpljenje, ki ga povzročamo drugim do tega, da poskušamo zadovoljiti sebe, s tem da zadovoljimo druge, ki nas potem hvalijo. Čeprav oba nivoja skrivata določeno mero sebičnega motiva, vendar se razlikujeta v tem kako ravnamo z drugimi. Duhovna transformacija bi morala vsebovati zavestno spremembo našega mišljenja v smeri, da poskušamo čim bolj zadovoljiti druge, četudi temelji na naši želji, da bi bili cenjeni in tudi cenjeni z strani Vsevišnje Božanske Osebnosti kar je vsekakor pozitivna sprememba v nas. Vendar moramo pri tem dejansko razumeti kaj je najboljše za osebo. Ni vedno to, kar se trenutno zdi najboljše ali ugaja nazorom določene osebe dejansko najboljše. Velikokrat se čez veliko let pokaže, da bi določeni osebi namesto, da smo mu podpirali napačne nazore morali le te odstraniti.
Opazovati moramo svoj karakter in se zavedati, da duhovna transformacija tudi zahteva opustitev vseh negativnih stvari v našem karakterju, ki imajo korenino v tem, da poskušamo izkoriščati ta materijalni svet in ignorirati Vsevišnjo Božansko Osebnost. Ko razumemo ta princip nesebičnega delovanja lahko dejansko razumemo kaj je najboljše za določeno osebo, pa čeprav moramo pri svojem delovanju zatreti svoje negativna čustva, pohlep, jezo, zamero, privoščljivost itd. Tu ni potrebno obiskovati psihološke in druge delavnice, ampak zahteva od nas preprosto iskrenost, da vidimo pri sebi določene napake in sprejmemo mnenje drugih. Duhovna psihologija je psihologije duše v čistem stanju. Stanje duše, ko je pogojena z negativnimi čustvi in škodoželjnimi, sebičnimi primesni je stanje materijalne psihologije. Tako z materijalno psihologijo lahko rešimo samo zelo majhne aspekte, ne moremo pa dejansko rešiti celotnega svojega problema in tudi problemov drugih. Na žalost se ljudje bojijo izgubiti vseh teh negativnih čustev in nakopičene emocijonalne obremenjenosti, ker smatrajo, da je to del njih. Vendar če pomislimo, da svoje stanovanje ne bi celo življenje čistili nepotrebnih stvari in stvari, ki nam ogrožajo naše bivanje kot smeti, umazanijo, itd., potem lahko razumemo, da moramo tudi pospraviti svoj emocijonalni notranji arhiv.