Nahrbtnik karme

Leta 1995, ko sem opazil čudne stvari v svojem stanovanju, v katerem je tudi živel stric kateri ima psihične probleme in celo klical duhove in jih uporabljal. Šel sem na pogovor s Sarvabhavana Prabhujem, kateri se je samo prijel za glavo in je rekel, da bodo to stanovanje morali prečistiti brahmane. No nisem si vedel veliko razlagali teh stvari, sem pa rajši šel malce naokoli po svetu- najprej v Italijo in nato Mayapur. Po Krišnovem aranžmaju sem se v Indiji srečal z ljudmi, ki so imeli znanje o zaščiti pred duhovi, negativnimi stvarmi, magijami itd. Potem, ko sem leta 2004 srečal enega izmed največjih poznavalcev, kateri je bil tudi velik bhakta Narasimhadeva, sem tudi v sanjah dobil sporočilo, da je pod mojih stanovanjem veliko pokopanih trupel. No zato sem naredil par močnih žrtvovanj in situacija se je zboljšala, ker se je takrat tudi stric odselil, ker ni več čutil, da je to stanovanje primerno zanj. Največja zanimivost je bila, ko sem za šalo omenil Ani, ki je zaročenka Akrure, da je pod mojo hišo pokopališče in je ona to videla zaznamovano v gorenjskem muzeju kot keltsko pokopališče iz let 800 pr.n.št do 54 n.št. To mi je bilo zelo zanimivo, kako mi je Krišna preko bhakt, to je Šrila Prabhupadovega učenca 11 let prej povedal, kar se je nato nekaj let zatem pri kopanju plinske napeljave potrdilo. Po približnem izračunu je moralo tu biti pokopanih nekaj deset tisoč trupel. Zanimivo, kako po zakonu karme in višjem aranžmaju Krišne pripelje ljudi na določeno mesto, kjer se potem soočijo z delom svoje karme. Velikokrat se vrnemo na mesto svojih prejšnih delovanj ali pa se samo sreča z ljudmi s katerimi mora oddelati plodove svojih prejšnih delovanj. Velikokrat se paralelno s svojim duhovnim razvojem srečujemo s situacijami, katere so del našega karmičnega nahrtnika in za katerega moramo prevzeti svojo duhovno odgovornost in s pravilnim delovanjem izničiti to karmo. Tako lahko potem odidemo iz tega materijalnega sveta, ki ni naše pravo bivališče.

RAZVIJATI OKUS ZA DUHOVNE STVARI

Duhovni pristop k življenju zahteva postopni razvoj okusa za duhovne aktivnosti. Pravzaprav morali bi povezati vse svoje aktivnosti z duhovnostjo. Sporočilo Bhagavad gite je, da poskušamo na tak ali drugačen način razviti realizacijo, da nam edino delovanje na duhovnem nivoju lahko prinese srečo. To se lahko sliši zelo čudno. Zakaj naj bi morali svoje aktivnosti poduhoviti. Važno je, da delamo, kar nam paše, kar nas veseli in po naši lastni presoji. Na žalost je narava tega sveta minljiva. To nam ni težko razumeti. Vsi okoli nas bodo umrli in mi tudi sami. Naše stanovanje ali hiša, čeprav smo jo obnovili kaže hitro znake propadanja. Vedno moramo obnavljati stvari in jih popravljati dokler ni čas, da jih moramo zavreči. To je narava vseh materijalnih stvari. Duh pa je nasproten, to je nespreminljiv in ni podložen propadanju. Zato v materijalnih aktivnostih nismo nikoli zadovoljni, vedno moramo iskati nekaj novega, nova razmerja, nov avto. Najljubša stvar čez leta postane nezanimiva. Vedno hrepenenje, stremenje, želja in potem, ko stvar dobimo, interes upade dokler ne izgine povsod. Duhovne aktivnosti pa nam lahko dan za dnem dajejo neizmerno zadovoljstvo pa čeprav izgledajo vedno iste. To je velik misterij. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo izgledajo, kot da bi jim oprali možgane. Kot neki vodeni ljudje, ki vedno opravljajo zadovoljni svoje aktivnosti. Kaj je skrivnost temu. Duhovne aktivnosti so usmerjene proti duhu, in tako nahranimo duha z potrebno duhovno hrano. S materijalnimi aktivnostmi bomo pa zadovoljili vse drugo- telo, um, inteligenco, ne pa duha. Duh pa je bistven. Tista naša notranja narava. Če pogledamo jogije v Indiji vidimo, da na materijalnem nivoju nimajo nič, pa so zadovoljni. Po drugi strani se razne filmske zvezde morajo zdraviti proti depresiji. Postopoma bi morali zviševati duhovni nivo našega življenja. Če naš um ne zdrži več kot 5 minut v duhovni atmosferi, potem bo sčasoma prišel na eno uro, par ur, in nato na ves čas. Presenečeni bomo kako bomo z večanjem duhovnih aktivnosti videli, da postajamo zadovoljnejši in tudi se vse naše dolžnosti ravno tako izpolnijo. Ne smemo pa postati neodgovorni. To ni rešitev. Moramo opraviti svoje dolžnosti, po drugi strani pa dodati čim več duhovnosti. Tako bomo postali v izvajanju svojih dolžnosti bolj izvedeni, hitri. Zadovoljni bomo lahko stvari bolj zlahka opravili.

OH, TA REINKARNACIJA

Zanimiva reakcija se mi je 20 let nazaj sprožila, ko sem začel malce brati knjige Šrila Prabhupade. Takrat nisem o Gibanju za Zavest Krišne nič vedel. Od malega me je zanimala duhovnost, yoga, reinkarnacija. Ker v svojem okolju nisem dobil razlage za stvari, katere so se dogajale v meni, sem vedno poskušal dobiti odgovor in razvijal raziskovalni duh. Velikokrat sem sanjal o tem, kako sem živel na drugih koncih. Celo moja teta, ki je bila zapriseženi ateist je imela sanje, da je bila princesa in imela veliko posestev. No, tudi v tem življenju je po denacijonalizaciji dobila kar nekaj nepremičnin. Ko je leta 1992 kupila knjigo Življenje izvira iz življenja, jo sicer ni podrobno brala, je pa utrdila svoje prepričanje, da je velika možnost, da obstaja reinkarnacija. Zelo zanimivi so primeri, ko otroci se spominjajo prejšnih življenj, ali pa ljudje v epilepsiji govorijo jezike, ki jih v tem življenju se niso učili. Od malega sem se zavedal določenih stvari iz prejšnih življenj, na katere pa sem iskal odgovor in nisem imel nikogar, da se z njim pogovorim. Slovenija oziroma Jugoslavija leta 1982 je bila drugačne kot Slovenija leta 2007, ko povsod v knjigarnah najdemo knjige s duhovno temo in opisovanji tudi reinkarnacije. V Šrila Prabhupadovih knjigah sem prvikrat videl potrditev nekaterih svojih doživljajem na katere sem ravno tu dobil odgovor. Še vedno pa se nisem znal razlagati, zakaj obstaja ravno ta inkarnacija, da moram krožiti naokoli po tem svetu v novih in novih indentitetah. Spraševati sem se začel, če dejansko nimam svoje indentitete in vedno samo menjam kot vloge v filmih, ali pa dejansko obstaja zadaj neka pozabljena identiteta. Ravno ta vprašanja velikokrat srečam pri ljudeh, ki se zanimajo za duhovnost. Dejansko vedo, da imajo veliko različnih indentitet. Ni jim pa čisto jasno, ali sploh imajo neko stalno identiteto na katero so pozabili, ali pa so vedno prisiljeni sprejemati različne identitete. Jaz osebno sem vedno imel v sebi željo, da odkrijem svojo večno identiteto in v določeni fazi pubertete sem imel mišljenje, da mora biti iz nekega drugega planeta, kjer ni sprememb. Toda nisem imel predstave niti ne razlage. Ko pa sem bral Šrimad Bhagavat gito se je pred mano zgodilo nekaj nepopisnega. Tako poglobljene razlage materijalne ekistence in razloga za materijalni obstoj nisem zasledil, čeprav sem bral veliko duhovnih knjig od 13 leta. Veliko ljudi išče lažni pobeg iz realnosti z večurnim gledanjem v televizijo, da bi pozabili na realnost, v kateri niso zadovoljni. Na mentalnem nivoju se identificirajo z junaki filmov in nadaljevank ter pasivno gledajo v ekran. Tako se potolažijo in so pripravljeni požreti grenkobo naslednjega dne. Toda razumen človek bo poskušal povezati gledanje televizije z svojim življenjem. Ali ni naše življenje podobno? Neka vloga, ki traja malce več kot povprečen film. Toda tudi ta film našega življenja ima konec in za tem znova nova vloga z drugimi nastopajočimi vlogami. Kar naporno!!! Čeprav je malce naporno se soočiti z to tematiko. Nekdo bi skoraj pomislil, da je to meja norosti, drugi pa pobeg iz realnosti. Toda, če človek z logiko poskuša razumeti stvari potem bo dejansko moral sprejeti določena dejstva. Ta dejstva pa vodijo k določenim spremembam v življenju, katerih pa se bojimo, ker v vseh menjavah identitet poskušamo se okleniti nekih opornih točk, katere pa se v času smrti pokažejo na nekoristne. Vsakdo, ki sprejme človeško obliko, bi se moral soočiti z svojo minljivostjo in poskušal razumeti višji smisel življenja. Ljudje posvetijo cel dan raznim aktivnostim, zakaj ne bi našli čas, da bi poskušali razumeti zakaj je svet minljiv, zakaj srečujemo določene ljudi in se moramo z njimi ločiti ter zakaj imamo idejo, da bomo srečni, čeprav se vedno srečujemo z težavami in porazi.

ČIŠČENJE KARME

Človeško življenje je zelo zanimivo. Velikokrat se začudimo, ko nas karma postavi malce na hladno in se moramo soočiti z posledicami prejšnih življenj. Nekako ne moremo prebiti določenih preprek in ne vidimo poti ven. Vaišnavski ačarja Šrila Višvanatha Čakravarti Thakur opisuje v Madhurja Kadambini, kako se na poti duhovnega življenja srečujemo z plodovi svojih predhodnih dobrih in slabih dejanj v resnici pa so vsi negativni v skladu s tem, kolikor našo pozornost pritegnejo stran od duhovne realnosti. Lahko se srečamo z bogastvom, uspešno službo, slavo, ljubeznijo, itd. katera nam poveča iluzijo, da je ta materijalni svet mesto, kjer bomo postali srečni. Pozabimo celo na to, da je minljivo in celo zelo kratkotrajno. Borih 100 let niti ne doživimo. Po drugi strani se lahko srečamo z svojo slabo karmo, kjer se srečamo z prepiri, preprekami, težavami, dolgovi, razdori, prevarami, razočaranji, izgubami, itd. Tu potem lahko naša pričakovanja doživijo močno razočaranje in zaradi prevelikega tarnanja in depresije tudi ne moremo najti ne časa ne koncentracije za duhovno življenje. Premišljujemo o materijalnih rešitvah za problem. Zelo poučno v tem je primeru sporočilo katerega lahko srečamo v delovanju princa Dhruve. Bil je soočen z zapostavitijo s strani očeta, ki mu ni izkazal ljubezni. Zelo ga je prizadelo, da pa je njegov polbrat bil deležen velike ljubezni. Ko se je z zlomljenim srcem obrnil na svojo mati mu je ta odgovorila, da mu lahko v tej situaciji pomaga le Vsevišnja Božanska Osebnost. Zato je začel izvajati veliko askezo, da bi dosegel stik z Bogom. Iz tega se lahko veliko naučimo. Ne smemo se čuditi, da v naše življenje pridejo težave, ki so plod prejšnih dejanj. Tudi ne smemo pričakovati, da bodo same izginile in, če ne izginijo potem krivimo Boga ali pa izgubimo vero v duhovni proces. Moramo sami sprejeti odgovornost in pospraviti svojo karmično zalogo kot storimo spomladansko čiščenje. Včasih moramo storiti bolj poglobljeno in intenzivno čiščenje in zato prav pride Ekadaši, post na enajsti dan luninega koledarja, ki je kralj vse askeze. Z postom- čim večjo vzdržnostjo od hrane in tudi spanja in posvetivijo dneva duhovnim aktivnosti lahko naredimo velike spremembe v našem življenju. Vedska znanost in proces bhakti yoge dejansko nudita praktične rešitve problemov in poleg tega še popolnost duhovnega življenja.

Vedska kultura ali zahodnja kultura- Zakaj naj bi postali Indijci?

Velikokrat se ljudje čudijo na pripadniki duhovne šole poznane tudi kot Hare Krišna, ker se jim kultura zdi popolnoma drugačna ter preveč indijska. Sicer v eni meri lahko sprejmejo določene vidike kot naprimer nauk o nenasilju, skrbi za druge, duhovni viziji življenja ter duhovno znanje. Po drugi strani pa se težko identificirajo z aspektom duhovnosti kateri se jim zdi preveč indijski ali pa starodobni.
Zahodnja kultura se velikokrat primerja z svobodo mišljenja, materijalnem razvojem, superiorno tehnologijo ter višjim razvojem. Vedska kultura, ki je še vedno prisotna v Indiji pa po eni strani z duhovnim spoštovanjem, znanjem, ki je popolno in prihaja od samospoznanih oseb po drugi pa se gleda, da je na en način zaostala. V vedski kulturi ni prostora za interpretacijo brez samospoznanja ali glede na naše lastne hibe, kot je navada v naši družbi. Kar nas moti odstranimo. Če nam nekaj povzroča slabo vest ali pa nismo sposobni delovati na takem nivoju potem odstranimo to stvar. Zatorej bi morali pogledati kaj je pravilen pristop do te celotne problematike. Obstaja avtoritativen pogled na svete spise v nasprotju z zahodnjim pristopom, da je potrebno vse analizirati, spremeniti v skladu z potrebami trga, lastnega mišljenja in potreb družbe. Tudi pogled, da so ženske v neki meri potrebne zaščite se gleda kot znak zaostalosti. Po eni strani moški delujejo sebično in zato ženske ne morejo sprejeti vodstva človeka kateremu ne morejo zaupati ali ga imeti za vzor. Sveti spisi so v tem pogledu zelo praktični, ker gledajo na psihološko naravo kot tudi duhovno potrebo. Moški ima ego, da stvari vodi. Žena pa vodi stvari s tem, da je moški zadovoljen in potem naredi vse, da bi jo osrečil. Zakonska zveza se sklepa na podlagi skupne vizije življenja ne pa samo na momentanem počutju ter določenem trenutnem stanju. Tako druženje med moškim in žensko je v vedski kulturi zelo omejeno, ker se inteligentno prizna slabosti preveč intimnega druženja. Zato se mora to razumeti v višjem smislu in ne gledati na te stvari kot ostanke zaostale kulture. Duhovna kultura zgaja ljudi v čistem karakterju in nesebičnem delovanju iz višje dolžnosti ter tudi pripravo na delovanje na transcendentalnem nivoju. Tako argument zakaj bi morali enačiti duhovnost ter ureditev svojega privatnega življenja postane popolnoma umestna. Znanje brez delovanja ostane samo miselna ideja, ki nima dejanskega vpliva na naše življenje. S delovanjem dejansko osvojimo to znanje. Velikokrat vidimo, da se v šoli učimo teoretično znanje, ki pa ga v praksi ne znamo uporabiti in zato ga pozabimo. Ravno tako v duhovnosti brez uporabe duhovnega znanja ne moremo znanja razumeti in tudi transcendirati materijalni svet. Tako vedska kultura ne uči zaostalega znanja, ali pa nas poskuša spremeniti v člane indijske kulture. Temveč nas poskuša približati delovanju čiste duhovne duše. Velikokrat pa je to zelo težko sprejeti, ker po eni strani je stara navada železna srajca, po drugi strani je tu družba okoli nas, ki ne sprejema razvoja karakterja kot kazatelja za osvojitev znanja. Zato obstaja prepad med inteligentimi ljudmi, ki so sposobni delovati po drugi strani pa nimajo razvitega karatkerja. Na ta način govorjenje politikov, znanstvenikov in drugih v vodilnih položajih ostaja samo sredstvo za pomiritev ljudi in delovanja za voljo imidža ter socijalnega pritiska. Ne predstavlja pa nujno kvalifikacijo za določen položaj. Inteligenca se tako ne kaže v smeri obračanja besed ter delanja vtisa na druge. Inteligenca predstavlja sposobnost, da oseba svoje znanje uporabi v svojem življenju. Psiholog z lastnim razsutim privatnim življenjem ne bi smel predstavljati osebo, ki lahko pomaga drugim. Zato vedsko znanje povdarja tako zunanje kot notranje delovanje in ne razlikuje materijalnega in duhovnega dela v našem življenju temveč samo celostno delovanje.

TRANSFORMIRANJE PSIHE V DUHOVNOSTI

TEMELJI DUHOVNE TRANSFORMACIJE-

Moramo se zavedati, da vsako dejanje, ki ga opravimo povzroča določene posledice bodisi dobre ali slabe (grešne) oziroma se ne odraža v materijalnem svetu. Tako slabe aktivnosti prinesejo trpljenje, prepreke, težave v prihodnosti in dobre zadovoljstvo ter uspeh. Vse te aktivnosti nas v višjem smislu vežejo v krog materijalnega obstoja, da bi lahko te posledice doživeli. Zato moramo začeti delovati na duhovnem nivoju delovanja, s tem da poskušamo vse svoje aktivnosti preusmeriti na duhovni nivo oziroma jih opustiti, če so temu neprimerne.
Preobrazba navad in karakterja. Velikokrat velja pravilo, da deluj kakor ti paše in poskusi dobiti čim več zadovoljstva zase. Ta pravilo se odraža v različnih odtenkih od zelo sebičnega nivoja, na katerem gledamo samo na svoje zadovoljstvo in se ne oziramo na trpljenje, ki ga povzročamo drugim do tega, da poskušamo zadovoljiti sebe, s tem da zadovoljimo druge, ki nas potem hvalijo. Čeprav oba nivoja skrivata določeno mero sebičnega motiva, vendar se razlikujeta v tem kako ravnamo z drugimi. Duhovna transformacija bi morala vsebovati zavestno spremembo našega mišljenja v smeri, da poskušamo čim bolj zadovoljiti druge, četudi temelji na naši želji, da bi bili cenjeni in tudi cenjeni z strani Vsevišnje Božanske Osebnosti kar je vsekakor pozitivna sprememba v nas. Vendar moramo pri tem dejansko razumeti kaj je najboljše za osebo. Ni vedno to, kar se trenutno zdi najboljše ali ugaja nazorom določene osebe dejansko najboljše. Velikokrat se čez veliko let pokaže, da bi določeni osebi namesto, da smo mu podpirali napačne nazore morali le te odstraniti.
Opazovati moramo svoj karakter in se zavedati, da duhovna transformacija tudi zahteva opustitev vseh negativnih stvari v našem karakterju, ki imajo korenino v tem, da poskušamo izkoriščati ta materijalni svet in ignorirati Vsevišnjo Božansko Osebnost. Ko razumemo ta princip nesebičnega delovanja lahko dejansko razumemo kaj je najboljše za določeno osebo, pa čeprav moramo pri svojem delovanju zatreti svoje negativna čustva, pohlep, jezo, zamero, privoščljivost itd. Tu ni potrebno obiskovati psihološke in druge delavnice, ampak zahteva od nas preprosto iskrenost, da vidimo pri sebi določene napake in sprejmemo mnenje drugih. Duhovna psihologija je psihologije duše v čistem stanju. Stanje duše, ko je pogojena z negativnimi čustvi in škodoželjnimi, sebičnimi primesni je stanje materijalne psihologije. Tako z materijalno psihologijo lahko rešimo samo zelo majhne aspekte, ne moremo pa dejansko rešiti celotnega svojega problema in tudi problemov drugih. Na žalost se ljudje bojijo izgubiti vseh teh negativnih čustev in nakopičene emocijonalne obremenjenosti, ker smatrajo, da je to del njih. Vendar če pomislimo, da svoje stanovanje ne bi celo življenje čistili nepotrebnih stvari in stvari, ki nam ogrožajo naše bivanje kot smeti, umazanijo, itd., potem lahko razumemo, da moramo tudi pospraviti svoj emocijonalni notranji arhiv.

POTREBA PO TRANSFORMACIJI

Življenje človeka je pot na kateri se vedno učimo iz dneva v dan. Kar je bilo naše mišljenje v preteklosti lahko sedaj popolnoma nasprotuje našemu sedanjemu nazoru. Vplivi družbe, okolice, izobraževanja in ekonomskih trendov nam poskušajo ustvariti določeno mnenje, ki je ugodno za določen namen. Želja ekonomske družbe, da naredi ljudi kot popolne potrošnike in sleditelje modnih trendov, je bila po eni strani uspešna. Po drugi strani pa je pustila ljudi, ki se niti ne zavedajo svoje osebne narave. Poskušajo igrati neko vlogo, da bi ustrezali družbi ali pa naredili velik vtis na druge. S tem sta modni trend in naša materijalna posest postala mera s pomočjo katere nam okolica odmeri pomembnost v družbi. Vendar ljudje, ker vidijo, da ne morejo popolnoma uspeti v tem boju za ugled, začnejo čutiti nezadovoljstvo ter čutijo notranjo praznino, ki jo poskušajo zapolniti z večurnim gledanjem televizije, opivanjem, kajenjem, mehaničnim obiskovanjem prireditev, ter v skranjem primeru otopitvijo svojega razuma z drogami. Ego ljudi trpi, ker ne morejo ustreči svoji želji, da bi bili sprejeti, cenjeni in doživeli ugled.

Nesreča ljudi je, da so pozabili na svoje notranje bogastvo in notranje moči. V družbi se pojavljajo ljudje, ki so začeli odkrivati svoje notranje moči v smislu sposobnosti zdravljenja, določenih mističnih sposobnosti ter občutka zadovoljstva katerega še nikoli niso prej občutili. Drugi, ki opazujejo s strani spremembo teh ljudi se čudijo. Vidimo, da 10 let nazaj so bili ljudje, ki se ukvarjajo z bioenergijo, meditacijo, vegetarijanstvom itd gledani kot manjšina ljudi, ki ne vedo kaj početi s svojem življenjem. Toda danes ljudje že na splošno vidijo pozitiven efekt teh aktivnosti.

Vedsko znanje predstavlja pot popolne transformacije iz vseh nivojev in se ukvarja z psihološkimi, čustvenimi kot socijalnimi potrebami ljudi s strani potrebe duše. To predstavlja popolno rešitev za vse težave s katerimi se srečujemo v svojem življenju. Srž tega znanja pa predstavlja duhovno transformacijo, katera je nujno potrebna, saj nas odreši vseh tegob in nas postavi v naravni položaj duše. Številne možnosti transformacije, ki se ukvarjajo z potrebami telesa kot recimo določeni sistemi vaj, ali pa čustveno-emocijonalne, kot recimo psihološke delavnice itd, ter tudi socijalne kot recimo gibanja za bojšo prihodnost, ne bodo imeli uspeha dokler njihovi člani ne bodo naredili duhovne transformacije. Za dušo nenaravno življenje v materijalnem okolju je tisto, ki se odraža v vseh ostalih težavah in neuspešnem iskanju po zadovoljstvu. Znanje Bhagavad gite na zelo strokoven način prikazuje kako postavimo svoje življenje na noge in lahko začnemo živeti v naravnem okolju duše. Transformacija, ki sledi znanje Bhagavad gite ni površinska, katero bomo naredili v enem dnevu, ampak je transformacija, ki zahteva malce dela, vendar so njeni rezultati nad pričakovanjem in zamislijo vseh.

Vsakdo bi moral v svoje življenje dati določen aspekt duhovne transformacije, da bi lahko dosegel uspehe na vseh drugih nivojih. Drugače bo podložen vzponom in padcem, kateri so značilni za načine transformacije, ki ne zadovoljijo duše.

ISKANJE NOVIH IZZIVOV V DUHOVNEM ŽIVLJENJU

Velikokrat se nam zdi, da življenje postaja pusto in izgubljamo entuzijazem. Entuzijazem je bistvenega pomena pri kateri koli stvari. Spomnim se svoje mladosti, ko smo skupaj z prijatelji začeli dvigovati uteži in prijateljsko tekmovali kdo bo postal močnejši. Po kratkem času pa se opazil, da je veliko prijateljev začelo opuščati to dejavnost ali pa so se ji posvečali zelo površno in občasno. Ko sem prišel v kontakt z duhovnimi iskalci sem opazil tudi ta sindrom in videl, da čeprav smo vsi imeli na začetku velik entuzijazem, niso vsi nadaljevali na isti način. Ker sem že prej videl, da je to splošni simptom na tem svetu, nisem videl napake v filozofiji Zavesti Krišne ali delovanju Skupnosti za Zavest Krišne, ampak nepravilnemu pristopu delovanja.

Vsaka stvar, ki jo opravljamo, mora biti planirana kratkoročno in dolgoročno. S takim fokusom potem lahko stvari opravljamo zavestno in dobimo zadovoljstvo, ker vidimo rezultate. V svetih spisih je opisano, da v prakticiranju yoge, najprej dobimo zadovoljstvo iz delovanja in opazovanja rezultatov, katere dobimo. V popolnosti pa zadovoljstvo dobimo iz samega duhovnega nivoja in odnosa sebe kot Duše in Vsevišnjega Gospoda kot našega najboljšega prijateljstva in vsega kot duhovno stvarnost. Vendar to je zelo visok nivo, katerega ne moremo doseči spontano brez delovanja.

Zato si moramo zadati dnevne, tedenske, mesečne, letne,itd načrte. Ti načrti morajo biti tudi fleksibilni glede na situacije s katerimi se srečujemo in rezultati, katere dobivamo iz svojega delovanja. Ravno tako moramo iskati nove izzive. Naprimer si zadamo, da bomo prebrali določeno knjigo, približali svojim prijateljem Zavest Krišne, se naučili par novih receptov, da bi kaj dobrega skuhali in darovali Krišni.

Jaz osebno vedno iščem nove izzive in tudi naredim v določenem obdobju fokus na določene stvari. Lansko leto v Kartiku sem podvojil svoje kroge in poskušal več brati. Potem sem se posvetil študiju Šrimad Bhagavatama. Vedski koledar ima cel kup ugodnih dni in mesecev, v katerih lahko izvajamo bolj intenzivne in poglobljene duhovne tehnike. Eden od teh dni je Ekadaši, enajsti dan luninega koledarja, ko se vse duhovne aktivnosti štejejo tisočkrat. Zato bi morali na take dneve, kot so Ekadaši, dan pojavitve Gospoda Čaitanje, Krišne, Ramačandre, itd, izvajati malce poglobljeno duhovno delovanje, katero nam bo pomagalo razviti bolj globok stik z duhovno realnostjo.

ZAKAJ SLEDITI SVETE SPISE

Dandanes je zelo popularno mišlenje, da deluješ kot ti pride na misel. Čeprav še vedno veljajo določene moralne in družbene norme, katerih nesledenje še vedno velja za kaznivo ali pa vsaj nesprejemljivo delovanje. V družbi se pojavljajo vedno nove tendence kot recimo pedofilija, ki jo v nekaterih državah že poskušajo legalizirati.Vendar velja na splošno za nesprejemljivo. Če pogledamo, kaj je bilo pred 100 leti nesprejemljivo, vidimo, da je danes vsakdanja pojava v našem življenju. Toda, če pogledamo, kako te stvari delujejo na ljudi in tudi širše na celotno družbo in človeštvo vidimo, da narašča število kriminala, nezadovoljstva v ljudeh. Ljudem se obljublja raznovrstno zadovoljstvo. Spolnost se propagira kot vrhunec človeškega življenja. Ljudje poskušajo to na razne načine in se vsakega načina naveličajo. Zato iščejo vedno nove partnerje, vedno nove načine. Zanimivo je, da srečamo včasih članke, da zakaj ne bi poskusili homoseksualnost ali nekaj kar še nismo okusili. Toda, če premislimo zakaj iščemo vedno nove načine, vidimo, da nas ta stvar dejansko ne zadovolji. Odnosi med partnerji samo še temeljijo na tem, koliko užitka bomo potegnili iz njegovega/ njenega telesa. Toda zanemarja se notranji odnos. Tudi odnosi med starši in otroci postajajo zelo plitvi. Otroci imajo tendenco, da gledajo starše samo še kot dobavnike stvari in starši na otroke kot neko neizbežno breme. Sveti spisi pa nam dejansko kažejo pot kako razviti odnos med ljudmi na podlagi čiste ljubezni in medsebojne izmenjave čistih čustev. Na tak način dejansko lahko na svetu preprečimo nezadovoljstvo, prepir, kriminal, vojne in drugo nasilje. Gibanje za Zavest Krišne predstavlja konkretno rešitev za te stvari in ljudje bi te rešitve morali sprejeti kolikor možno v svoje žviljenje.

Pomembnost duhovnega življenja

Vsak dan zasledimo nešteto reklam, ki nas opozarjajo na stvari, ki so pomembne za naše življenje. Govorijo o tem, kako moramo poskrbeti za svoje življenje preko zavarovanj, vlaganja denarja v sklade in hranjenja za prihodnost. Toda nihče nas ne opozarja na to, da s svojimi dejanji in razvojem zavesti razvijamo svoj karmični bančni račun. In ta bančni račun se nato izplačuje v naslednjih življenjih. Velikokrat so ljudje popolnoma začudeni, kako nekateri trpijo drugi pa uživajo. Sistem karme je popolnoma pravičen. Nekdo je lahko deloval pravilno v prejšnih življenjih in sedaj dobiva pozitivne plodove. Toda, če sedaj nepravilno deluje, potem se bo moral v prihodnosti soočiti z negativnimi posledicami. Ni večnega pekla, ne večnih nebes. Bančni račun se polni in prazni, tako potem dobivamo rezultate svojega delovanja in ne moremo kriviti kogar drugega kot samega sebe.

Raznolikost usod, da ljudje z istim delovanjem dobijo različne plodove le tega, ter vse kar je povezano s tem, je rezultat tega bančnega računa. Ni krivičnosti. Bog ni odgovoren za naše trplenje niti uživanje. Toda, če vidimo, da smo kot ladja v viharu, katero valovi premikajo sem in tja ter smo nemočni, potem dejansko hočemo najti zavetje. To zavetje pa lahko najdemo v duhovni realnosti, kjer ni učinka dobrih in slabih plodov, temveč delujemo izven zakona karme. Ta znanost je podrobno opisana v Bhagavad giti v tretjem in petem poglavju. Srž tega pa je, da vse svoje delovanje posvetimo Vsevišnjemu Gospodu in na ta način postanejo vsa dejanja očiščena karme.

Ljudje perejo denar, da bi se rešili posledic svojega nepravilnega delovanja, vendar je to delovanje grešno, ker se ne izognimo posledicam svojega delovanja. Dejansko pa moramo oprati svojo karmo, če nočemo, da nas bo le ta pripeljala v neljube situacije. Petje svetih imen Hare Krišna Maha Mantre je najboljši način za temeljito očiščenje našega karmičnega računa.

Gospod Čaitanya in naš odnos z Njim

Velikokrat beremo nauk Gospoda Čaitanye in opis Njegovega življenja. Znano nam je, da se je pojavil leta 1486 v Mayapurju in lahko smo v stiku z Njim v obliki Božanstva. Vendar zelo pomembno je, da se zavedamo Njegove dejanske prisotnosti v našem življenju, ne samo kot Nadduša v našem srcu, ki je naš najboljši prijatelj temveč tudi v našem duhovnem življenju. Prisotnost v našem duhovnem življenju se odraža, da smo dejansko del zabave Gospoda Čaitanye in obudimo to našo identiteto. Živo bitje kroži v materijalnem svetu v neštetih oblikah zaradi lažnega poistovečanja z svojim telesom in miselnimi vzorci, ker noče sprejeti v svoje življenje prisotnost Boga. Za take osebe je Gospod prisoten v srcu, da bi jim dal moč delovanja, obstoja. Vidimo, da v resnici, ko si mi želimo delovati, potem se prenese ta impulz preko živčev na mišice, organe itd. Tako, dejansko smo zgolj opazovalec svojih delovanj, ki poskuša delovati neodvisno. Zato se tak obstoj imenuje iluzija ali to kar ni mogoče. Ko se živo bitje zave svoje iluzije in pravzaprav farse, ki se odvija, potem poskuša razumeti resnično realnost. Tu se pravzaprav začne pravo duhovno življenje. To je osnovni nivo duhovnega življenja. Z razvijanjem znanja in pridobivanjem realizacij preko delovanja s pomočjo tega znanja se naše zavedanje duhovne realnosti poglobi. Tu pa se moramo vprašati, kako razviti naš direktni odnost z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo. In odgovor je, da moramo delovati na transcendentalnem nivoju vdanega služenja. Ko pravilno delujemo, potem se nam postopoma odkrije naša prava identiteta in tudi lahko spoznamo Gospoda Čaitanyo z vsemi Njegovimi lastnostmi. Četudi praktično zaradi naše prevelike pogojenosti ne zmoremo obuditi svojega odnosa, pa ga lahko obudimo teoretično s tem, da služimo njegovi misiji. In to je deljenje procesa petja svetih imen drugih. Če beremo Čaitanya Čaritamrito vidimo, da je bilo to opravilo vseh udeležencev zabav Gospoda Čaitanye, in če se tudi mi priključimo po najboljših močeh potem bomo dejansko bili prejeti v to zabavo, čeprav tega mogoče še ne bomo znali realizirati. V skladu z tem, v kolikršni meri poskušamo v svoje življenje dati ta princip misije Gospoda Čaitanye v tolikršni meri bo On dejansko prisoten v našem življenju in to bo doživelo vrhunec v snidenju z Osebnostjo Gospoda Čaitanye, ki ga bomo lahko potem občutili vedno v svojem življenju. Preprosto pojmo sveto ime in delimo duhovno znanje drugim in naše življenje bo popolno.

Ljubezen med bhakto in Krišno

V Puranah je opisan naslednji dogodek: Ravana je napadal vse vladarje tega univerzuma, vključno z polbogovi. Zaradi blagoslova Gospoda Šive je postal nepremagljiv, in vzbujal strah vsem. Ko je napadel Varuno, polboga zadolženega za upravljanje vod, bolezni itd., je ta hotel prositi Vamanadeva za pomoč. Vamanadeva je iz ljubezni do Bali Maharadža bival na planetu Sutala in bil njegov vratar. Varuna je mu je pristopil z besedami, da Ravana vznemirja univerzum in je potrebna pomoč. Vamanadeva pa je odgovoril, da je obljubil Bali Maharadžu, da bo stal ob njegovih vratih in mu vedno dajal družbo. Vendar Vamanadeva odvrnil, da se Bali Maharadža strinja, potem je pripravljen iti z njim in mu pomagati.
Varuna je odšel k Bali Maharadžu in ga prosil, da resnično potrebuje pomoč Vamanadeva, da bi premagali Ravano. Vendar se Bali Maharadža ni strinjal. Dejal je, da ne more biti brez družbe Vamanadeva, ki mu je tudi obljubil, da bo za vedno stal ob njegovih vratih. Varuna je zamanj rotil, vendar Bali Maharadža ni popustil. Tudi, ko se je vrnil k Vamanadevu, je le ta odvrnil, da brez privolitve Bali Maharadža ne bo zapustil tega mesta.
Odnos Krišne z Njegovimi bhaktami je zelo globok in mističen. Oseba, ki je popolnoma neodvisna in vsemogočna, je vezana z ljubeznijo svojih bhakt. Bhakta ne more živeti brez Krišne in Krišna ne more živeti brez svojega bhakte.

Nihče ne more pristopiti Gospodu Krišni direktno.

Vidura je bival pri svojem bratu Dhritarasthri, da bi mu odprl oči. Toda, ko so žalitve Duryodhane postale prevelike in so zrastli plodovi le teh, je materijalna energija začela pripravljati uničenje dinastije Kurujev. Vidura je odšel iz Hastinapurja, da bi očistil svojo zavest. Zanimiva poanta je, da Vidura ni odšel neposredno do Gospoda Krišne, temveč je odšel do svetih mest in se družil z Njegovo obliko Božanstev. Šrila Prabhupada v svojem komentarju 3.1.17 razložil, kako ne smemo želeti neposredne družbe z Krišno, ampak se družiti z svetimi osebami in služiti Krišnovo obliko Božanstev. Vidimo, da veliko ljudi hočejo preskakovati kvalifikacijo svojega duhovnega življenja in začnejo na vse možne načine doseči neposredno družbo Krišne. Vendar to konča v namišljenem svetu lastnega uma. Zato moramo zelo resno in trezno pristopiti k duhovnemu življenju in služiti Krišno v Njegovi obliki ne smatrajoč, da se razlikuje od Krišne osebno. Moramo biti potrpežljivi in se truditi očistiti svojih nečistoč. Potem kadar bo primerni čas, se bo Krišna nam osebno razodkril. Sledenje velikih oseb je pot, preko katere dejansko lahko dobimo uspeh. Tako tu Vidura Mahajana nam kaže, da četudi imamo možnost se osebno družiti s Krišno zaradi Njegove milosti, moramo vseeno biti ponižni in videti svoje dejansko stanje. S služenjem svetih oseb, kot je to storil Vidura in se družil z Maitreya Rišijem, bo vsak dosegel uspeh. Poleg tega predstavlja obiskovanje svetih mest, to je vsako mesto, kjer se nahaja Božanstvo Gospoda Krišne, neizbežno dolžnost. Na žalost veliko duhovno usmerjenih oseb pade v zanko iluzije, da so veliki bhakte in s tem si sami končajo duhovni uspeh. Vse dokler oseba ni popolnoma čista materijalne narave tudi, če ima družbo Krišne mora slediti princip očiščenja dan za dnem. Ta princip pa je toliko pomembnejši za aspirante, kateri se trudijo, da bi v prihodnosti dobili Krišnovo družbo.

Misli o Vedanta Sutri

Verzi Vedante sutre prenašajo zelo pomembno sporočilo, čeprav v zelo zgoščeni obliki nosijo zelo velik pomen. Athato brahma džignasa pomeni sedaj je čas, da poizveduješ o Brahmanu. Ker živo bitje kroži v materijalnem svetu v različnih vrstah, vendar, ko doseže človeško obliko življenja, se lahko sprašuje o višjem principu življenja. Kdo je ta Brahman potem definira natančno naslednji verz džanmadi asja jatah, da je to tisti Brahman iz katerega vse izhaja. Tu bi lahko nastal dvom ali je ta Brahman oseba ali je neoseben. Ker yatah pomeni Njega, je poskus impersonalistov, da bi ta Brahman smatrali za neoseben nesmiselen. Torej moramo poizvedovati o Vsevišnji resnici, Brahmanu, iz katerega vse izhaja. Ta Brahman se po besedah šastra yonitvat lahko spozna samo preko opisa šaster, ker dobesedni prevod pomeni, da so sveti spisi izvor znanja o Brahmanu. In pomen tega poizvedovanja obrazloži tat tu samanvayat, On je končni cilj vseh poizvedovanj, osnova obstoja in iskanj Absolutne resnice in sveti spisi ga razodkrijejo. Velikokrat obstaja miselnost, da se transcendenco in Absolutno resnico ne da opisati, ker jo potem omejujemo z pojmi materije in našega dojemanja. Zato ikšater našabdam omenja, da kreacija ni nastala iz materije niti ni ne smemo misliti, da se Brahman ne da opisati. Sutre Vedante so zelo kompleksne in opisujejo več pomenov. Vendar vsi pomeni razlagajo kako lahko spoznamo Absolutno resnico.

PLODONOSNE AKTIVNOSTI IN DUHOVNA POT VDANEGA SLUŽENJA

Če pogledamo po eni strani 2 verz Šrimad Bhagavatama, kateri se začne z dharma kaitava projita nirmatsaram satam vidimo, katere kvalitete si moramo pridobiti, da bi lahko pravilno razumeli Šrimad Bhagavatam. Dharma projita kaitava pomeni vse religije, ki zakrivajo pravi namen duhovnega življenja so izključene iz Šrimad Bhagavatama. Nirmatsaram pomeni brez zavisti, kar Šrila Prabhupada zelo fino komentira v svojem komentarju kot zavist, ki povzroča tekmovanje živih bitij in povzroča tako imenovani boj za obstanek. Ta boj za obstanek se je v modernem času sprevrgel najprej v fevdalizem in potem kapitalizem, kjer se posnema živalske tendence poskusa nadvlade in izkoriščanja drugih živih bitij, za izboljšanje lastnega čutnega zadovoljstva. Ko je Gospod Brahma ustvarjal svet, potem je ustvaril 4 sloje, kateri prekrijejo čisto dušo, da bi se lahko poistovetila z tem minljivim svetom. Prvi sloj tamišra predstavlja jezo in zavist na Gospoda Krišno kot prvobitnega uživalca. Živo bitje poskuša kljubovati Krišni ter prevzeti njegov položaj uživalca ali mu biti enakovredno. Zaradi tega pozabi svoj izvorni položaj delčka Krišne. Drugi sloj andha-tamišra je nadaljevanje prvega sloja, ker živo bitje pozabi na svojo pravo naravo namreč duhovno dušo, ki je sluga Krišne, mora dobiti novo namišljeno zavedanje in identiteto. Ta nova identiteta je smatranje, da smo materijalno telo ter, da je smrt konec vsega obstoja. Zaradi tega prikrivala živo bitje smatra, da mora uživati v tem svetu na največji možni način, ker je v njem praznina in strah ter prvotna zavist. Ne zaveda se obstoja odgovornosti in zapletanja v reakcije svojega delovanja, ker misli, da se vse konča s smrtjo. Tamišra in andha tamišra prekrivala obstojata s pomočjo tamas prekrivala, ki povzroči popolno pozabo duhovne realnosti in prave identitete. Zaradi teh treh prekrival potem nastane prekrivalo moha ali iluzija, kjer živo bitje sprejema svet preko telesnega koncepta in smatra »Jaz sem to telo, in vse pripada temu telesu«, ter zaradi tega tekmuje ter se prepira z drugimi. Tako je vsakdo, ki se nahaja v materijalnem telesu, podložen izzivu teh prekrival.

Zavest prekrita s temi prekrivali nam povzroča trpljenje, ker vsakdo poskuša biti središče in uživalec. Tako nastane tekmovanje in nerealni pogled na življenje, kjer si hočemo izpolniti veliko želja. Iz neizpolnjenja pa nastane frustracija. Ker si vsakdo trudi za lastno uživanje, potem ne dopušča uživanja drugih. Boj za obstanek, ki pa dejansko nima mesta v duhovni naravi duše. Zaradi te nenaravnosti prihaja do nezadovoljstva ter praznine.

Inteligentno živo bitje se obrne k Vsevišnjemu Gospodu v težavah ali pa zaradi radovednosti. Redki se obračajo k njemu razumevajoč svojo pravo naravo in tudi naravo Vsevišnjega Gospoda. Toda, čeprav se lahko obračamo k Gospodu za izboljšavo svojega materijalnega položaja, ne bi smeli pozabiti, da moramo v resnici obuditi svojo pravo identiteto izven teh štirih prekrival. Moramo opustiti zavist ter postati zadovoljni s tem, kar nam življenje prinese. Nekateri bodo postali materijalno zelo uspešni, drugi pa bodo malo manj. To je rezultat naših delovanj v prejšnih življenjih. Razumeti moramo, da pravo srečo prinaša duhovni ljubezenski odnos, katerega imamo s Gospodom Krišno. Opustiti moramo zavest »Jaz in moje«, ter videti, da je vse last Gospoda Krišne, ki nam posodi določene stvari za našo uporabo. Z branjem duhovnih knjig preženemo iluzijo, zaradi katere se smatramo za to materijalno telo. Ko postanemo zadovoljni z svojim položajem in ga sprejmemo kot milost Gospoda Krišne, pa lahko opustimo zavist in jezo na Gospoda Krišno, ter vidimo, da je ta položaj plod našega delovanja. Spoznati moramo ljubečo naravo Vsevišnjega Gospoda, na ta način bomo opustili vsa negativna čustva do Gospoda Krišne ter si priznali, da smo v resnici mi tisti, ki smo povzročili svojo negativno usmerjenost ter željo po nesodelovanju z Njim.

Gospod Čaitanya je predstavil služenje Gospoda Krišne v razpoloženju ljubezni in ne zaradi nekega skritega motiva. To je tudi namen petja svetih imen, da bi obudili svoj ljubezenski odnos.

Na pot duhovnosti se velikokrat podamo iskreno, potem pa nas zopet premamijo ideje po plodonosnem delovanju. Postanemo nezadovoljni s svojim položajem. Velikokrat oseba poskuša v sebi prilagoditi čisti nauk Gospoda Čaitanye, da bi ustrezal tej potrebi, ter ga sprejemamo kot nam osebno ustreza. Iz tega nastane nezadovoljstvo zaradi katerega zopet poskušamo najti užitke v materijalnih stvareh, opojnih sredstvih, adrenalinskih športih, itd.

Tako potem vdano služenje izgubi svoj pomen. Zato je v duhovnem življenju zelo pomembno imeti duhovnega učitelja in vodstvo, katero nam pomaga vključiti naše plodonosne želje na pravi način, tako da se postopoma lahko očistimo te tendence in začnemo uživati transcendentalno blaženost. Vedno pa se moramo zavedati funkcije teh prekrival, ki nas držijo v materijalni zavesti in, ki so izvor našega trplenja. Prepričujejo nas, da moramo se bati za svoj materijalni obstoj, da se moramo izkazati na materijalnem področju itd. Tako živo bitje pozabi na svojo pravo naravo in srečo znotraj sebe.

HOLI PRAZNIK ZANIMIVIH DOGODKOV

Moj prvi Holi v Vrindavanu, slišal sem par zanimivih stvari, katere pa vse niso bile pozitivne. Praznik, kateri izhaja iz duhovne zabave med Vsevišnjim Božanskim parom Šri Šri Radha in Krišno, se v materijalni sferi odraža na zelo različne načine. Celo gre tako daleč, da namesto barv mečejo kanalizacijo na mimoidoče ljudi. Ker me vsi ti opisi niso preveč privlačili, sem bil vesel, da smo ostali par dni v Delhiju zaradi urejanja zadnjih stvari za vizo za mojo ženo. Ko smo prišli v Vrindavan, nismo opazili niti znaka Holija, toda naslednji dan smo že srečevali zelo pisane ljudi. Krišni sem bil zelo hvaležen, ker se nihče ni spomnil metati barv name. Ko pa sem popoldne na dan Gaura Purnime se odpravil na oltar Krišna Balarama templja, so ljudje na strehi avtobusa opazili mojo čisto obleko in začeli metati barve. Nekdo mi je celo iz daljave zagnal barvo v oči. Na žalost so vse te barve kar toksične, tako da sem imel potem argument z zagnanci iz Delhija, kateri se je končal z izmenjavo klofut. Kasneje sem premislil, če je bila to najboljša stvar v Vrindavanu. Po drugi strani so te ljudje bili res agresivni. Preprosto sem se odločil, da prepustim razsodbo Gospodu Krišni, da podeli rezultate tega dejanja. V vseh letih obiskovanja nisem imel izkušenj, da bi me nekdo agresivno napadel in bi potem moral tudi reagirati, je bilo pa astrološko obdobje plodno za take stvari. Nekako sem uspel kupiti nov dhoti in čadar ter se preobleči v templju, da sem sodeloval pri abhišeki. Ker so bili na oltarju zelo ugledni vaišnave,sem enkrat polil Gaurango z mlekom in odšel ven gledati izven oltarja.

Naslednji dan sem ostal do 14h v sobi, ker je Holi doživel vrhunec in nihče od inteligentnih ljudi ni v Vrindavanu šel ven. Popoldne je bil feast in program v templju. Naslednji dan mi je zopet prinesel čudno izkušnjo. Na poti do Govardhana, so se lokalni ljudje odločili nadaljevati Holi tudi po uradnem koncu. Tako, da sem bil deležen metanja barve in kanalizacije, kjer so mi tudi uničili vso prtljago. Ustavil sem se in imel pogovor z Vrajavasiji, ki pa so bili na žalost nesprejemljivi in so odreagirali zelo vročekrvno, ter me napadli z palicami. Vprašal, sem jih zakaj nadaljujejo po koncu Holija, zakaj ne sledijo duhovnih naukov Gospoda Krišne ter se odrečejo ubijanju krav ter drugih grešnih aktivnosti, vendar so me s zasmehovanjem še enkrat polili. Moja žena je bila malce prestrašena. No ta izkušnja me je prepričala, da rajši ne bom obiskoval Vrindavana v tem obdobju Holija, ker veliko ljudi iz nerazumevanja zabav Gospoda Krišne oponašajo le te na zelo čudne načine. Šrila Bhakti Siddhanta Sarasvati Thakur je leta 1930 rekel, da ni videl vaišnav in vrajavasijev na Radha Kundi, tako da se lahko vprašamo, če jih takrat ni bilo, koliko jih je sedaj. Vendar je Gospod Krišna postavil v ta položaj bivanja v Vrindavanu, zaradi svoje neizmerne milosti in moramo sprejeti njegovo odločitev ter tolerirati. Vendar ne smemo prinesti v svoje življenje malomarni pristop do duhovnosti zagovarjajoč na primer teh lokalnih ljudi. Zavedati se moramo kaj je pravi nauk, in zato moramo biti hvaležni, da nam je Šrila Prabhupada dal znanje, katero ni dostopno celo ljudem rojenim v Vrindavanu. Krišna jih neposredno nekako vodi proti tem, da odidejo v duhovni svet, samo je to lahko riskantna in dolga pot. Z druženjem s Šrila Prabhupado preko njegovih navodil se dejansko lahko nahajamo v Vrindavanu, čeprav smo telesno izven. S samim bivanjem na svetih mestih pa ne bomo spremenili svojega položaja, namreč spanja v naročju materijalne iluzije.

Mohini Murti in vzrok materijalnega trplenja

V Srimad Bhagavatamu lahko vidimo razliko med polbogovi in demoni. Polbogovi so sodelovali v skladu z navodili Vishnuja, demoni pa so hoteli delovati samo za svoje lastno dobro. Ko, so demoni dobili nectar iz rok Dhanvantarija so le ti se takoj zaceli prepirati. Vsak je zacel vzklikati: Jaz sem prvi, ti nisi. To je narava osebe, ki ni povezana z visjim principom zivljenja. Egoizem, tekmovanje in prepir. Vsakdanja situacija, ki jo lahko opazujemo tako na individualni ravni, v druzinah, v skupnosti in med drzavami. Polbogovi se obrnejo za Gospoda Vishnuja za pomoc in tako se pojavi Mohini Murti, ki popolnoma zmede demone. Opiti z strastjo in zeljo po spolnem uzitku pozabijo na njihov prvotni namen, to je da dobijo nektar. Ceprav jim Mohini Murti zatrjuje, da bo njeno delovanje podobno prostitutki, ki ni odkritega znacaja, se ji demoni samo smejejo, ker nocejo izgubiti lazne ideje. To lahko tudi opazujemo v tem svetu. Ljudje nasedajo lazem samo, da ne bi izgubili iluzije, da so lahko srecni v tem svetu s tem, da delujejo za zadovoljstvo cutov. Ko se jim predstavi ideja, kako clovek v duhovnem smislu lahko uziva znotraj sebe na nestetokrat vecji nacin, ljudje rajsi ostanejo v svojih laznih upih. To je trmoglavost pogojene duse. Vidimo, da velikokrat transcendentalisti nasedejo temu sladkemu nasmehu Mohini Murti, ki se odseva v materijalni naravi. S trudom si pridobijo duhovne realizacije, vendar potem zaradi nesrecne situacije zopet hocejo verjeti laznim obljubam. Tu se vidi razlika med polbogovi in demoni. Polbogovi so ravno tako bili privleceni z Mohini Murti vendar so sledili navodilom Vishnuja osebno. Demoni pa niso hoteli sprejeti nikakrsnih navodil in so hoteli delovati neodvisno kakor so jim narekovali cuti. Zaradi tega oseba, ki se trudi razviti kvalitete polbogov, sledi navodila besed Vsevisnjega Gospoda, ki so zapisane v Bhagavad giti in vsej vedski literaturi. Tako, se oseba lahko prihrani marsikatero grenko izkusnjo v materijalnem svetu. Demoni opiti z laznimi predstavami so brezpogojno izrocili Mohini Murti nektar in slepo sledili njenim sladkim besedam. Mohini Murti jim je namrec dejala:« Polbogovi so zelo pohlepni, vi pa ste heroji. Zato bom njim izrocila nekaj malega, potem pa dala vse ostalo vam.« Tako so demoni posedli in cakali. Ceprav so videli, da Mohini Murti deli nektar polbogovom niso hoteli prekiniti dobrega odnosa in upanja, da bodo na koncu lahko uzivali z Njo. Edini demon, ki je to sprevidel je bil Rahu in, ko je bil odkrit je izgubil svoje telo. Ker pa je nektar se dotaknil njegovih ust je njegova glava ostala ziva. Tu vidimo, da oseba, ki noce izgubiti lazno iluzijo materijalnega uzivanja, zvesto caka, ker verjame obljubi, da bo enkrat srecen v tem materijalnem svetu. Na koncu ga pricaka neljubo soocenje z resnico v obliki smrti in izgube vsega. Vendar jo mocna zelja, da znova in znova poskusi dobiti materijalni uzitek vraca znova in znova v materijalna telesa vseh vrst. Oseba, ki pa deluje v skladu z procesom ociscenja lahko dobi nektar nesmrtnosti v obliki zivljenja v svoji nesmrtni duhovni obliki. V Brihad Bhagavatamriti je opisano, da v slojih, ki obdajajo materijalni svet, upraviteljica materijalne narave casti Mohini Murti. Naj nas ne preslepi lazna ideja po nekontroliranem uzivanju, ki nas bo pahnilo v ocean prepira, tekmovanja itd, kateri je karakteristicen za poskus sebicnega uzivanja. Le tako bomo lahko uzivali mir v materijalnem svetu in obcutili notranje zadovoljstvo, ki prihaja od stika z Naduso in transcendentalno realnostjo.

Poante iz Bali Maharaja lile

Blagoslov duhovnega ucitelja ter brahman je izvor uspeha
Ceprav so demoni ostali brez nektarja v zabavi pinjenja oceana mleka, so na koncu bili zelo uspesni s pomocjo blagoslovov Sukracarye, kar kaze na pomembnost blagoslovov duhovnih oseb kot so duhovni ucitelj in kvalificirani brahmane.

Izvajanje navodil duhovnega ucitelja, duhovni ucitelj poda proces, ki ga je sprejel preko parampare
Ko je Aditi izvajala strogosti, da bi zadovoljila Gospoda Vishnuja in pridobila za svoje sinove nazaj nebesko kraljestvo je sledila navodila moza, kateri ji je dal proces podal v nasledstvu. Zato za vsakrsni koli uspeh moramo slediti navodila iz svojega duhovnega nasledstva. Kasyapa Muni je podal proces, ki ga je dobil osebno od Brahme.

Gospod Vishnu se podredi zasciti brahman, duhovnega ucitelja
Gospod Vishnu se je pojavil, vendar je opozoril Aditi, da demonov ni mogoce premagati, ker so zasciteni z blagoslovi brahman. Sam Gospod Vishnu se ne zeli vmesavati, ce je nekdo pridobil blagoslove brahman.

Nezadovoljstvo duhovnega ucitelja povzroci izgubo obilja

Po drugi strani pa je dejal, da bo Bali Maharaja izgubil vso obilje, ko bo izgubil blagoslov svojega duhovnega ucitelja. Kar se je zgodilo, ko je Bali Maharaja podaril svojo posest Vamanadevu navkljub prepovedi Sukracarye.

Duhovne osebe ne smejo zeleti ziveti obiljno na racun ucencev in naklonjenih ljudi

Prepoved Sukracarye je bila motivirana z navezanostjo, da bi uzival posest svojega ucenca. Iz tega vidimo, ko duhovna oseba hoce uzivati loceno od interesa Vishnuja njegova navodila postanejo nicna. Vamanadeva je sprejel samo 3 korake v poduk, da duhovne osebe ne bi smele biti zeljne uzivati posest svojih ucencev ali pa nakljonjenih ljudi ter sprejele samo tisto, kar je potrebno.

Nihce ne poseduje nicesar in ne smemo biti ponosni na darila bhaktam in Krishni

Bali Maharaja je predal vse Krishni. Zvezan z vrmi Varune je bil osramocen. Tako Prahlada Maharaja kot njegova zena sta ostro kritizirala njegovo vezanost na obilje, za katero je mislil, da ga poseduje in ga lahko podari. Ni imel razumevanja, da je v resnici Krisna lastnik in mu daje, kar mu pripada. Ponos lastnistva je bil tako zelo neumesten. Krisno bi morali sluziti z ljubeznijo, ne pa z idejo, da so stvari njegove.

SANJE

Vceraj sem studiral SP komentar na 8.3.1, kjer pravi, da mora vsakdo prakticirati doloceno mantro. Cetudi dolocena oseba ne bo uspesna v tem zivljenju, se bo spomnila te mantre v naslednjem zivljenju po milosti Krisne. Kakor se je Gajendra spomnil molitev, katere je izgovarjal kot kralj Indradyumna. Premisljeval sem kako bi to izgledalo v praksi.Zanimivo, je bilo ponoci v sanjah. Ne spomnim se vec tocne situacije samo hodil sem naokoli po Indiji in me je picila kaca, ki je bila velika nekaj cm. Ljudje naokoli so rekli, da imam samo par minut zivljenja. No zanimivo, se rekel, pac moram iti po protistrup in v misli priklical Garuda mantro, katera unicuje strup. Ceprav te mantre nisem veliko prakticiral. Ze enkrat, ko sva z Bh. Borutom hodila po hribih sva srecala modrasa, ki je napadal sem se branil z palico ter vplil prav to Garuda mantro. Potem ravno cez 1 mesec pa sem na drugem hribu ponoci v temi tudi skoraj stopil na modrasa, a se je le ta umaknil. V sanjah pa sem tako hodil naokoli in iskal protistrup cele ure. Nikjer ni bilo zdravnika. Mantra je bila vedno na mojem umu in ljudje so se cudili, kako da sem se ziv. Malce sem bil vznemirjen, ceprav me je recitiranje mantre pomirilo.Le jezik mi je zatekal in sem cutil, da ni vec veliko casa, da ne bom mogel vec dihati. Tako, sem vedno opazoval svoj jezik in ugotavljal kako stanje je. No, ko je bilo ze skoraj po meni, pa sem le nasel zdravnika in dobil protistrup. Zdravnik mi je potem odstranil se dve kaci, ki sta se skrivali na dhotiju zadaj. In rekel, da bi me te dve picile v prihodnosti. Nato sem se zbudil in razumel, da so bile vse sanje. Srimad Bhagavatam pravi, da to zivljenje smatramo za resnicno ni razlicno od takih sanj, zato se moramo zbuditi z petjem svetih imen. Ziveti pa moramo tako, da se v teh materijalnih sanjah streniramo, da bi lahko zaziveli v duhovni realnosti.

VRSTE MANTRANJA

Komentar Srila Visvanatha Chakravarti Thakurja na SB 6.2.9
Oseba, ki dela zalitve zavedno in mantra, da bi se ocistila, potem ga Bhakti Devi, ki je sicer nezadovoljna sciti pred padcem v peklenske predele.
Kdor mantra iskreno in se trudi postati resen, bo dobil osebno skrb Krisne, kateri ga bo postavil v situacije, da se bo njegova resnost povecala iz zivljenja v zivljenje.Tako, da bo postopoma napredoval.
Oseba, ki mantra brez zalitev in se ne trudi razvijati ljubezen do Krisne, bo v 3 zivljenjih dosegla Krisno preko situacij, ki bodo njegovo zeljo povecale.
Kdor mantra cisto in v vseh situacijah, ter se trudi razviti ljubezen bo dosegel Krisno v tem zivljenju.

KAKO DOBITI SRILA PRABHUPADOVO MILOST?

Govorila sva z Parvati Mataji, ki je v Vrindavanu ze 30 let. Njo in Narayani Mataji sem vprasal, ce se jima zdi, da sedaj manj bhakt zapusca bhakti yogo. Vcasih slisimo, da je bil v SP casu velik pritisk in veliko bhakt ni zdrzalo. Obe sta odgovorili, da je vedno priblizno isto stevilo ljudi, ki zapusca, ker je SP dejal, da ce ponujas prvovrstno stvar, potem ne mores pricakovati, da bo veliko kupovalcev. Ne glede, ce ljudi popolnoma prepustimo in jih ne poskusamo inspirirati, bodo ljudje zapuscali vdano sluzenje.Narayani Mataji je rekla, da v SP casu se je bilo tezko izogniti Srila Prabhupadovi direktni milosti in je SP dal bhaktam skoraj nemogoce naloge.Vendar so doziveli toliko ekstaze, da sploh niso pogresali nobene stvari. Spala je 4 ure, potem so pregledovali SP knjige preden so sle v tisk in tudi hodili v harinam. Srila Prabhupada ji je rekel, da tako cel dan mantrajo. Vendar je vseeno morala koncati 16 krogov. Janmasthami Pr. Je bil tudi na lekciji in komentiral, da je bilo po Srila Prabhupadu se kar nekaj let isti mood, da so vsi kar leteli po zraku. Potem pa se je vse malce umirilo.Da sedaj moramo biti sami bolj mocni in stati na svojih nogah. Ker nekako celotna druzba bhakt ne izvaja toliko ekstaticnega pritiska. Sicer imamo vedno dve moznosti v bhakti yogi, nekako izvajati na bolj miren nacin in v skladu z svojo karmo in dodajanjem aktivnosti nepovezanih z bhakti yogo. Po drugi strain pa lahko izvajamo vec strogosti in tako dosezemo Krisnovo milost hitreje, kot pa bi jo po normalnem poteku. Srila Prabhupada so vprasali, zakaj daje toliko milosti Tamal Krishna Maharaju. Srila Prabhupada je odvrnil, da je on do vseh enak, da pa se Tamal Krishna Maharaja trudi na vse mogoce nacine in je zelo sprejemljiv za njegovo milost. Krishna je nepristranski, vendar se odziva na intenzivnost zelje bhakte, da ga doseze.
Parvati Mataji je na kraju rekla, da se lahko vsak prikljuci na milost Srila Prabhupade v skladu koliko se trudimo dajati milost Zavesti Krisne drugim. Ne smemo podleci svojim necistocam in zanemarjati primarnih aktivnosti vdanega sluzenja, ker potem bomo pac iskali zadovoljstvo drugje. V gledanju filmov, branju posvetnih stvari. In tako bomo svoj duhovni napredek zelo opocasnili. Ravno tako, bomo postali dvomljivi, da je iskreno vdano sluzenje sploh mozno.
V tem pogledu je zanimiv komentar SP na 8.2.30, da mora vsak najti polozaj v katerem lahko osebno najbolj sluzi Krisno in da ne bi smeli opustiti svojega boja z materijalno energijo. V komentarju celo pise o sanyasiju, ki si je ravno porocil, da naj nadaljuje z svojim vdanim sluzenjem, in poskusa najti svojo moc v tem novem polozaju. Srila Prabhupada je samo zanimalo, kako mocno se trudimo napredovati, polozaj itd pa so mu bili stranskega pomena. Ce poskusamo dati cim vec od sebe, potem bo Krisna, ceprav smo nepopolni v svojem delovanju nam pomagal doseci popolnost.

Na sreco sem imel v Vrindavanu druzbo Damirja, Nene in Nena. Skupaj smo naredili Govardhana parikramo, obiskovali templje po Vrindavanu.

Sri Guru Gauranga Jayate.

THE LORDS FORM IS ALWAYS TRANSCENDENTAL
Essay on 3rd Canto by Damana Krishna dasa

The mystery about the Supreme Personality of Godhead has always been a challenge for the human intelligence. I was also faced with this challenge, as I was interested from childhood in philosophies dealing with the nature and purpose of this world.In some way I was attracted to the idea of a Supreme Person that seemed very logical to me, but on the other side there were so many challenges to this idea. I met many people who were more or less confused about how a person would have the qualities of all-pervasiveness and in the same time be all knowledgeable, omniscient, eternal, and actually be a source of everything but at the same time stay unchanged. I couldn’t decide about personal or impersonal understanding.But I saw that many conclude that the Lord can not be a person, but an impersonal energy or even that He doesn’t exist. This merely happens due to the poor knowledge of the person about the nature of the spirit and Supreme Personality of Godhead. Then when I was 11 years I got from sankirtana devotees the 3 Canto of Srimad Bhagavatam in Germany and saw the form of Lord Varahadeva fighting with Hiranyaksha on the cover page holding the club.I liked fighting stories so I was immediately attracted. When I started to read I saw that there is very deep philosophy that I could understand but I liked the form on the first page. I never imagined that this is the Supreme Personality of Godhead, my wellwisher and Supreme Lord. In preaching to the mostly christian influenced people such statemenst that God appeared in the form of a boar are met with strong opposition.

THE NATURE OF SUPREME PERSONALITY OF GODHEAD
First we have to understand little about the nature of Supreme Personality of Godhead and the nature of this material world.Sri Isopanisad invocation verse is giving a very important deep understanding about the nature of the Supreme Person.
om purnam adah purnam idam
purnat purnam purnam udacyate
purnasya purnam adaya
purnam evavasisyate
[Isopanisad, Invocation]
“The Personality of Godhead is perfect and complete, and because He is completely perfect, all emanations from Him, such as this phenomenal world, are perfectly equipped as complete wholes. Whatever is produced of the complete whole is also complete in itself. Because He is the complete whole, even though so many complete units emanate from Him, He remains the complete balance.”

It may be difficult to understand that how the Lord, even after all the material manifestation come from Him, remains unchanged and complete. Also on the other hand how are the material manifestation in themselves complete. SP nicely explains this in purport to CC 3.71 To think that God has lost His personality because His many parts and parcels are distributed all over the universe is an illusion. That is a material calculation. Such calculations are possible only under the influence of the material energy, maya. In the spiritual world the material energy is conspicuous only by its absence.- So from this statement we can understand that the spiritual laws differ from the material laws. That the nature of the spiritual reality is different from our known material reality.This is one of the basic principles we need to understand before we can try to understand about the nature of the Supreme Lord. This is one of the most important message for the devotees of Krishna Consciousness to preach to general mass of people.Srila Prabhupada-s pranama is stating that he came to deliver people attracted to nirvishesa and sunyavadi philosophies not understanding the spiritual reality and the nature of the Supreme Personality of Godhead.Therefore everyone who claims to be a follower of Srila Prabhupada has to accept this preaching spirit and follow in his footsteps.
SP further explains in CC Adi 3.71-In the realm of the Absolute, one plus one equals one, and one minus one equals one. Therefore one should not conceive of a fragment of the Supreme Lord in the material sense. In the spiritual world there is no influence of the material energy or material calculations of fragment.
The Lord therefore remains complete in all circumstances.
Even in material world a human body gives birth to a another human body but the mother remains a separate person and her body remains complete in itself.This quality is there because it is originally there in the Supreme Lord.Therefore the above quoted verse of Isopanishad invocation where SP states The Complete Whole, the Personality of Godhead, has immense potencies, all of which are as complete as He is. Thus this phenomenal world is also complete in itself. The Lord and everything emanating from Him can be experienced in a practical way in our daily life when we try to observe how everything in this world is reflecting this quality of the Lord. Because everything in this being a reflection of Lords original qualities shows this quality as well.

The Lord being the creator of this world janmady asya, from whom everyting emanates but remains untouched by material energy, the words of abhijnah and svarat in the Srimad Bhagavatam verse 1.1.1 make clear that he is omniscient and independent. The material energy acts according to His direction 7.14 daivi hy esa guna-mayi mama maya duratyaya and He is existing separately from all this material existence.
BG 9.4
maya tatam idam sarvam
jagad avyakta-murtina
mat-sthani sarva-bhutani
na caham tesv avasthitah
By Me, in My unmanifested form, this entire universe is pervaded. All beings are in Me, but I am not in them.
SP is explaining how we can see this in practical way to use in our daily preaching and personal life.
Just as the sunshine is spread all over the universe, the energy of the Lord is spread all over the creation, and everything is resting in that energy.Yet one should not conclude that because He is spread all over He has lost His personal existence. To refute such an argument the Lord says, “I am everywhere, and everything is in Me, but still I am aloof.” For example, a king heads a government which is but the manifestation of the king’s energy; the different governmental departments are nothing but the energies of the king, and each department is resting on the king’s power. But still one cannot expect the king to be present in every department personally. That is a crude example. Similarly, all the manifestations that we see and everything that exists, both in this material world and in the spiritual world, are resting on the energy of the Supreme Personality of Godhead. The creation takes place by the diffusion of His different energies, and, as stated in the Bhagavad-gita, vistabhyaham idam krtsnam: He is everywhere present by His personal representation, the diffusion of His different energies.

The Lord acts in this world through his energies in the same time He is present as the Supersoul, without who-s presence nothing is able to exist in this world.And he is present as well in every body as well as in every atom of the existence, as confirmed in Brahma Samhita verse 5.35.. anòantara-stha-paramanu-cayantara-stham and the two Bhagavad gita verses.
BG 13.2
upadrastanumanta ca
bharta bhokta mahesvarah
paramameti capy ukto
dehe ’smin purusah parah
Yet in this body there is another, a transcendental enjoyer, who is the Lord, the supreme proprietor, who exists as the overseer and permitter, and who is known as the Supersoul.
BG 15.17
uttamah purusas tv anyah
paramatmety udahritah
yo loka-trayam avisya
bibharty avyaya isvarah
Besides these two, there is the greatest living personality, the Supreme Soul, the imperishable Lord Himself, who has entered the three worlds and is maintaining them.
The Lord being the controller and Supersoul but exists in another spiritual reality.
paras tasmat tu bhavo ’nyo
’vyakto ’vyaktat sanatanah
yah sa sarvesu bhutesu
nasyatsu na vinasyati
“Yet there is another nature, which is eternal and is transcendental to this manifested and nonmanifested matter. It is supreme and is never annihilated. When all in this world is annihilated, that part remains as it is.” (Bg. 8.20)

Establishing the Supreme position of the Lord we can see that He even coming as such form as a boar doesn’t loose his supremacy. He is situated in every body therefore also as Supersoul in the bodies of dogs, hogs and all other creatures. This is a simple to understand point which we can present to the general mass of people as well to scholars. The Lord is never influenced by any material consideration.The Lord is not touched by karma of the person residing in His heart nor by his actions. Therefore while appearing in His personal form He remains the controller of material energy as well as the entirety of living entities including the demigods as Brahma and Lord Shiva.
BG 4.6
ajo ’pi sann avyayatma
bhutanamisvaro ’pi san
prakritim svam adhisthaya
sambhavamy atma-mayaya
“Although I am unborn and My transcendental body never deteriorates, and although I am the Lord of all living entities, I still appear in every millennium in My original transcendental form.”
The Lord doesn’t have to come as result of karma or any external reason but simply out of His free will to protect his devotees and annihilate the demons. paritranaya sadhunam vinasaya ca duskritam and to establish the proper conduct of spiritual practices dharma-samsthapanarthaya.
The pastime of the Lord can be only understood by association of devotees and through the parampara. The Lord is all pervasive so its not amazing that He appeared from the nostrils of Lord Brahma, but the people challenge this fact. He is already there in every atom. When the Lord lifted the earth the drops of water falling from His transcendental body were purifying the three world, but the atheists will consider this form to be impure. Hiranyaksha was killed and everyone was prasing the Lord appearing for the benefit His devotees. In this way all the atheists who have no faith in Lords spiritual form will be also destroyed simply by the action of time as only those who understood His eternal nature are freed from the entanglement of material nature.
4.9
janma karma ca me divyam
evam yo vetti tattvatah
tyaktva deham punar janma
naiti mam eti so ’rjuna
SYNONYMS
TRANSLATION
One who knows the transcendental nature of My appearance and activities does not, upon leaving the body, take his birth again in this material world, but attains My eternal abode, O Arjuna.

The Lord doesn’t reveal Himself to impure people naham prakasah sarvasya yogamaya-samavritah [Bg. 7.25], therefore such simple facts can not be understood by people inimical to the Lord. Only they can be understood by devotees. bhaktya mam abhijanati yavan yas casmi tattvatah Bg 18.55 and those who have surrendered to a bona-fide guru coming in disciplic succession.
yasya deve para bhaktir
yatha deve tatha gurau
tasyaite kathita hy arthah
prakasante mahatmanah
“Only unto those great souls who have implicit faith in both the Lord and the spiritual master are all the imports of Vedic knowledge automatically revealed.” [Svetasvatara Upanishad 6.23]

I have greatly benefited by the simple fact of Srimad Bhagavatam coming to my home and then surrendering to the spiritual master after many years of searching. Lord Varaha is described as the enjoyer of all sacrifices and His body was envisioned by the sages to contain all the elements of yajna, namely Yajna Varaha. By understanding the divine nature and also sacrificing our activities as devotional service (BG 3.9 yajnarthat karmano ’nyatra loko ’yam karma-bandhanah tad-artham karma kaunteya
mukta-saìgah samacara Work done as a sacrifice for Visnu has to be performed, otherwise work causes bondage in this material world. Therefore, O son of Kunté, perform your prescribed duties for His satisfaction, and in that way you will always remain free from bondage.)Therefore I can just beg anyone to try to accept the facts presented and get the mercy of Lord Sri Krishna appearing in His transcendental incarnations by remembering the pastimes and rendering devotional service.
Keshava dhrita sukara rupa jaya jagadisha hare