Ljubezen med bhakto in Krišno

V Puranah je opisan naslednji dogodek: Ravana je napadal vse vladarje tega univerzuma, vključno z polbogovi. Zaradi blagoslova Gospoda Šive je postal nepremagljiv, in vzbujal strah vsem. Ko je napadel Varuno, polboga zadolženega za upravljanje vod, bolezni itd., je ta hotel prositi Vamanadeva za pomoč. Vamanadeva je iz ljubezni do Bali Maharadža bival na planetu Sutala in bil njegov vratar. Varuna je mu je pristopil z besedami, da Ravana vznemirja univerzum in je potrebna pomoč. Vamanadeva pa je odgovoril, da je obljubil Bali Maharadžu, da bo stal ob njegovih vratih in mu vedno dajal družbo. Vendar Vamanadeva odvrnil, da se Bali Maharadža strinja, potem je pripravljen iti z njim in mu pomagati.
Varuna je odšel k Bali Maharadžu in ga prosil, da resnično potrebuje pomoč Vamanadeva, da bi premagali Ravano. Vendar se Bali Maharadža ni strinjal. Dejal je, da ne more biti brez družbe Vamanadeva, ki mu je tudi obljubil, da bo za vedno stal ob njegovih vratih. Varuna je zamanj rotil, vendar Bali Maharadža ni popustil. Tudi, ko se je vrnil k Vamanadevu, je le ta odvrnil, da brez privolitve Bali Maharadža ne bo zapustil tega mesta.
Odnos Krišne z Njegovimi bhaktami je zelo globok in mističen. Oseba, ki je popolnoma neodvisna in vsemogočna, je vezana z ljubeznijo svojih bhakt. Bhakta ne more živeti brez Krišne in Krišna ne more živeti brez svojega bhakte.

Nihče ne more pristopiti Gospodu Krišni direktno.

Vidura je bival pri svojem bratu Dhritarasthri, da bi mu odprl oči. Toda, ko so žalitve Duryodhane postale prevelike in so zrastli plodovi le teh, je materijalna energija začela pripravljati uničenje dinastije Kurujev. Vidura je odšel iz Hastinapurja, da bi očistil svojo zavest. Zanimiva poanta je, da Vidura ni odšel neposredno do Gospoda Krišne, temveč je odšel do svetih mest in se družil z Njegovo obliko Božanstev. Šrila Prabhupada v svojem komentarju 3.1.17 razložil, kako ne smemo želeti neposredne družbe z Krišno, ampak se družiti z svetimi osebami in služiti Krišnovo obliko Božanstev. Vidimo, da veliko ljudi hočejo preskakovati kvalifikacijo svojega duhovnega življenja in začnejo na vse možne načine doseči neposredno družbo Krišne. Vendar to konča v namišljenem svetu lastnega uma. Zato moramo zelo resno in trezno pristopiti k duhovnemu življenju in služiti Krišno v Njegovi obliki ne smatrajoč, da se razlikuje od Krišne osebno. Moramo biti potrpežljivi in se truditi očistiti svojih nečistoč. Potem kadar bo primerni čas, se bo Krišna nam osebno razodkril. Sledenje velikih oseb je pot, preko katere dejansko lahko dobimo uspeh. Tako tu Vidura Mahajana nam kaže, da četudi imamo možnost se osebno družiti s Krišno zaradi Njegove milosti, moramo vseeno biti ponižni in videti svoje dejansko stanje. S služenjem svetih oseb, kot je to storil Vidura in se družil z Maitreya Rišijem, bo vsak dosegel uspeh. Poleg tega predstavlja obiskovanje svetih mest, to je vsako mesto, kjer se nahaja Božanstvo Gospoda Krišne, neizbežno dolžnost. Na žalost veliko duhovno usmerjenih oseb pade v zanko iluzije, da so veliki bhakte in s tem si sami končajo duhovni uspeh. Vse dokler oseba ni popolnoma čista materijalne narave tudi, če ima družbo Krišne mora slediti princip očiščenja dan za dnem. Ta princip pa je toliko pomembnejši za aspirante, kateri se trudijo, da bi v prihodnosti dobili Krišnovo družbo.

Misli o Vedanta Sutri

Verzi Vedante sutre prenašajo zelo pomembno sporočilo, čeprav v zelo zgoščeni obliki nosijo zelo velik pomen. Athato brahma džignasa pomeni sedaj je čas, da poizveduješ o Brahmanu. Ker živo bitje kroži v materijalnem svetu v različnih vrstah, vendar, ko doseže človeško obliko življenja, se lahko sprašuje o višjem principu življenja. Kdo je ta Brahman potem definira natančno naslednji verz džanmadi asja jatah, da je to tisti Brahman iz katerega vse izhaja. Tu bi lahko nastal dvom ali je ta Brahman oseba ali je neoseben. Ker yatah pomeni Njega, je poskus impersonalistov, da bi ta Brahman smatrali za neoseben nesmiselen. Torej moramo poizvedovati o Vsevišnji resnici, Brahmanu, iz katerega vse izhaja. Ta Brahman se po besedah šastra yonitvat lahko spozna samo preko opisa šaster, ker dobesedni prevod pomeni, da so sveti spisi izvor znanja o Brahmanu. In pomen tega poizvedovanja obrazloži tat tu samanvayat, On je končni cilj vseh poizvedovanj, osnova obstoja in iskanj Absolutne resnice in sveti spisi ga razodkrijejo. Velikokrat obstaja miselnost, da se transcendenco in Absolutno resnico ne da opisati, ker jo potem omejujemo z pojmi materije in našega dojemanja. Zato ikšater našabdam omenja, da kreacija ni nastala iz materije niti ni ne smemo misliti, da se Brahman ne da opisati. Sutre Vedante so zelo kompleksne in opisujejo več pomenov. Vendar vsi pomeni razlagajo kako lahko spoznamo Absolutno resnico.

PLODONOSNE AKTIVNOSTI IN DUHOVNA POT VDANEGA SLUŽENJA

Če pogledamo po eni strani 2 verz Šrimad Bhagavatama, kateri se začne z dharma kaitava projita nirmatsaram satam vidimo, katere kvalitete si moramo pridobiti, da bi lahko pravilno razumeli Šrimad Bhagavatam. Dharma projita kaitava pomeni vse religije, ki zakrivajo pravi namen duhovnega življenja so izključene iz Šrimad Bhagavatama. Nirmatsaram pomeni brez zavisti, kar Šrila Prabhupada zelo fino komentira v svojem komentarju kot zavist, ki povzroča tekmovanje živih bitij in povzroča tako imenovani boj za obstanek. Ta boj za obstanek se je v modernem času sprevrgel najprej v fevdalizem in potem kapitalizem, kjer se posnema živalske tendence poskusa nadvlade in izkoriščanja drugih živih bitij, za izboljšanje lastnega čutnega zadovoljstva. Ko je Gospod Brahma ustvarjal svet, potem je ustvaril 4 sloje, kateri prekrijejo čisto dušo, da bi se lahko poistovetila z tem minljivim svetom. Prvi sloj tamišra predstavlja jezo in zavist na Gospoda Krišno kot prvobitnega uživalca. Živo bitje poskuša kljubovati Krišni ter prevzeti njegov položaj uživalca ali mu biti enakovredno. Zaradi tega pozabi svoj izvorni položaj delčka Krišne. Drugi sloj andha-tamišra je nadaljevanje prvega sloja, ker živo bitje pozabi na svojo pravo naravo namreč duhovno dušo, ki je sluga Krišne, mora dobiti novo namišljeno zavedanje in identiteto. Ta nova identiteta je smatranje, da smo materijalno telo ter, da je smrt konec vsega obstoja. Zaradi tega prikrivala živo bitje smatra, da mora uživati v tem svetu na največji možni način, ker je v njem praznina in strah ter prvotna zavist. Ne zaveda se obstoja odgovornosti in zapletanja v reakcije svojega delovanja, ker misli, da se vse konča s smrtjo. Tamišra in andha tamišra prekrivala obstojata s pomočjo tamas prekrivala, ki povzroči popolno pozabo duhovne realnosti in prave identitete. Zaradi teh treh prekrival potem nastane prekrivalo moha ali iluzija, kjer živo bitje sprejema svet preko telesnega koncepta in smatra »Jaz sem to telo, in vse pripada temu telesu«, ter zaradi tega tekmuje ter se prepira z drugimi. Tako je vsakdo, ki se nahaja v materijalnem telesu, podložen izzivu teh prekrival.

Zavest prekrita s temi prekrivali nam povzroča trpljenje, ker vsakdo poskuša biti središče in uživalec. Tako nastane tekmovanje in nerealni pogled na življenje, kjer si hočemo izpolniti veliko želja. Iz neizpolnjenja pa nastane frustracija. Ker si vsakdo trudi za lastno uživanje, potem ne dopušča uživanja drugih. Boj za obstanek, ki pa dejansko nima mesta v duhovni naravi duše. Zaradi te nenaravnosti prihaja do nezadovoljstva ter praznine.

Inteligentno živo bitje se obrne k Vsevišnjemu Gospodu v težavah ali pa zaradi radovednosti. Redki se obračajo k njemu razumevajoč svojo pravo naravo in tudi naravo Vsevišnjega Gospoda. Toda, čeprav se lahko obračamo k Gospodu za izboljšavo svojega materijalnega položaja, ne bi smeli pozabiti, da moramo v resnici obuditi svojo pravo identiteto izven teh štirih prekrival. Moramo opustiti zavist ter postati zadovoljni s tem, kar nam življenje prinese. Nekateri bodo postali materijalno zelo uspešni, drugi pa bodo malo manj. To je rezultat naših delovanj v prejšnih življenjih. Razumeti moramo, da pravo srečo prinaša duhovni ljubezenski odnos, katerega imamo s Gospodom Krišno. Opustiti moramo zavest »Jaz in moje«, ter videti, da je vse last Gospoda Krišne, ki nam posodi določene stvari za našo uporabo. Z branjem duhovnih knjig preženemo iluzijo, zaradi katere se smatramo za to materijalno telo. Ko postanemo zadovoljni z svojim položajem in ga sprejmemo kot milost Gospoda Krišne, pa lahko opustimo zavist in jezo na Gospoda Krišno, ter vidimo, da je ta položaj plod našega delovanja. Spoznati moramo ljubečo naravo Vsevišnjega Gospoda, na ta način bomo opustili vsa negativna čustva do Gospoda Krišne ter si priznali, da smo v resnici mi tisti, ki smo povzročili svojo negativno usmerjenost ter željo po nesodelovanju z Njim.

Gospod Čaitanya je predstavil služenje Gospoda Krišne v razpoloženju ljubezni in ne zaradi nekega skritega motiva. To je tudi namen petja svetih imen, da bi obudili svoj ljubezenski odnos.

Na pot duhovnosti se velikokrat podamo iskreno, potem pa nas zopet premamijo ideje po plodonosnem delovanju. Postanemo nezadovoljni s svojim položajem. Velikokrat oseba poskuša v sebi prilagoditi čisti nauk Gospoda Čaitanye, da bi ustrezal tej potrebi, ter ga sprejemamo kot nam osebno ustreza. Iz tega nastane nezadovoljstvo zaradi katerega zopet poskušamo najti užitke v materijalnih stvareh, opojnih sredstvih, adrenalinskih športih, itd.

Tako potem vdano služenje izgubi svoj pomen. Zato je v duhovnem življenju zelo pomembno imeti duhovnega učitelja in vodstvo, katero nam pomaga vključiti naše plodonosne želje na pravi način, tako da se postopoma lahko očistimo te tendence in začnemo uživati transcendentalno blaženost. Vedno pa se moramo zavedati funkcije teh prekrival, ki nas držijo v materijalni zavesti in, ki so izvor našega trplenja. Prepričujejo nas, da moramo se bati za svoj materijalni obstoj, da se moramo izkazati na materijalnem področju itd. Tako živo bitje pozabi na svojo pravo naravo in srečo znotraj sebe.

HOLI PRAZNIK ZANIMIVIH DOGODKOV

Moj prvi Holi v Vrindavanu, slišal sem par zanimivih stvari, katere pa vse niso bile pozitivne. Praznik, kateri izhaja iz duhovne zabave med Vsevišnjim Božanskim parom Šri Šri Radha in Krišno, se v materijalni sferi odraža na zelo različne načine. Celo gre tako daleč, da namesto barv mečejo kanalizacijo na mimoidoče ljudi. Ker me vsi ti opisi niso preveč privlačili, sem bil vesel, da smo ostali par dni v Delhiju zaradi urejanja zadnjih stvari za vizo za mojo ženo. Ko smo prišli v Vrindavan, nismo opazili niti znaka Holija, toda naslednji dan smo že srečevali zelo pisane ljudi. Krišni sem bil zelo hvaležen, ker se nihče ni spomnil metati barv name. Ko pa sem popoldne na dan Gaura Purnime se odpravil na oltar Krišna Balarama templja, so ljudje na strehi avtobusa opazili mojo čisto obleko in začeli metati barve. Nekdo mi je celo iz daljave zagnal barvo v oči. Na žalost so vse te barve kar toksične, tako da sem imel potem argument z zagnanci iz Delhija, kateri se je končal z izmenjavo klofut. Kasneje sem premislil, če je bila to najboljša stvar v Vrindavanu. Po drugi strani so te ljudje bili res agresivni. Preprosto sem se odločil, da prepustim razsodbo Gospodu Krišni, da podeli rezultate tega dejanja. V vseh letih obiskovanja nisem imel izkušenj, da bi me nekdo agresivno napadel in bi potem moral tudi reagirati, je bilo pa astrološko obdobje plodno za take stvari. Nekako sem uspel kupiti nov dhoti in čadar ter se preobleči v templju, da sem sodeloval pri abhišeki. Ker so bili na oltarju zelo ugledni vaišnave,sem enkrat polil Gaurango z mlekom in odšel ven gledati izven oltarja.

Naslednji dan sem ostal do 14h v sobi, ker je Holi doživel vrhunec in nihče od inteligentnih ljudi ni v Vrindavanu šel ven. Popoldne je bil feast in program v templju. Naslednji dan mi je zopet prinesel čudno izkušnjo. Na poti do Govardhana, so se lokalni ljudje odločili nadaljevati Holi tudi po uradnem koncu. Tako, da sem bil deležen metanja barve in kanalizacije, kjer so mi tudi uničili vso prtljago. Ustavil sem se in imel pogovor z Vrajavasiji, ki pa so bili na žalost nesprejemljivi in so odreagirali zelo vročekrvno, ter me napadli z palicami. Vprašal, sem jih zakaj nadaljujejo po koncu Holija, zakaj ne sledijo duhovnih naukov Gospoda Krišne ter se odrečejo ubijanju krav ter drugih grešnih aktivnosti, vendar so me s zasmehovanjem še enkrat polili. Moja žena je bila malce prestrašena. No ta izkušnja me je prepričala, da rajši ne bom obiskoval Vrindavana v tem obdobju Holija, ker veliko ljudi iz nerazumevanja zabav Gospoda Krišne oponašajo le te na zelo čudne načine. Šrila Bhakti Siddhanta Sarasvati Thakur je leta 1930 rekel, da ni videl vaišnav in vrajavasijev na Radha Kundi, tako da se lahko vprašamo, če jih takrat ni bilo, koliko jih je sedaj. Vendar je Gospod Krišna postavil v ta položaj bivanja v Vrindavanu, zaradi svoje neizmerne milosti in moramo sprejeti njegovo odločitev ter tolerirati. Vendar ne smemo prinesti v svoje življenje malomarni pristop do duhovnosti zagovarjajoč na primer teh lokalnih ljudi. Zavedati se moramo kaj je pravi nauk, in zato moramo biti hvaležni, da nam je Šrila Prabhupada dal znanje, katero ni dostopno celo ljudem rojenim v Vrindavanu. Krišna jih neposredno nekako vodi proti tem, da odidejo v duhovni svet, samo je to lahko riskantna in dolga pot. Z druženjem s Šrila Prabhupado preko njegovih navodil se dejansko lahko nahajamo v Vrindavanu, čeprav smo telesno izven. S samim bivanjem na svetih mestih pa ne bomo spremenili svojega položaja, namreč spanja v naročju materijalne iluzije.