Nahrbtnik karme

Leta 1995, ko sem opazil čudne stvari v svojem stanovanju, v katerem je tudi živel stric kateri ima psihične probleme in celo klical duhove in jih uporabljal. Šel sem na pogovor s Sarvabhavana Prabhujem, kateri se je samo prijel za glavo in je rekel, da bodo to stanovanje morali prečistiti brahmane. No nisem si vedel veliko razlagali teh stvari, sem pa rajši šel malce naokoli po svetu- najprej v Italijo in nato Mayapur. Po Krišnovem aranžmaju sem se v Indiji srečal z ljudmi, ki so imeli znanje o zaščiti pred duhovi, negativnimi stvarmi, magijami itd. Potem, ko sem leta 2004 srečal enega izmed največjih poznavalcev, kateri je bil tudi velik bhakta Narasimhadeva, sem tudi v sanjah dobil sporočilo, da je pod mojih stanovanjem veliko pokopanih trupel. No zato sem naredil par močnih žrtvovanj in situacija se je zboljšala, ker se je takrat tudi stric odselil, ker ni več čutil, da je to stanovanje primerno zanj. Največja zanimivost je bila, ko sem za šalo omenil Ani, ki je zaročenka Akrure, da je pod mojo hišo pokopališče in je ona to videla zaznamovano v gorenjskem muzeju kot keltsko pokopališče iz let 800 pr.n.št do 54 n.št. To mi je bilo zelo zanimivo, kako mi je Krišna preko bhakt, to je Šrila Prabhupadovega učenca 11 let prej povedal, kar se je nato nekaj let zatem pri kopanju plinske napeljave potrdilo. Po približnem izračunu je moralo tu biti pokopanih nekaj deset tisoč trupel. Zanimivo, kako po zakonu karme in višjem aranžmaju Krišne pripelje ljudi na določeno mesto, kjer se potem soočijo z delom svoje karme. Velikokrat se vrnemo na mesto svojih prejšnih delovanj ali pa se samo sreča z ljudmi s katerimi mora oddelati plodove svojih prejšnih delovanj. Velikokrat se paralelno s svojim duhovnim razvojem srečujemo s situacijami, katere so del našega karmičnega nahrtnika in za katerega moramo prevzeti svojo duhovno odgovornost in s pravilnim delovanjem izničiti to karmo. Tako lahko potem odidemo iz tega materijalnega sveta, ki ni naše pravo bivališče.

RAZVIJATI OKUS ZA DUHOVNE STVARI

Duhovni pristop k življenju zahteva postopni razvoj okusa za duhovne aktivnosti. Pravzaprav morali bi povezati vse svoje aktivnosti z duhovnostjo. Sporočilo Bhagavad gite je, da poskušamo na tak ali drugačen način razviti realizacijo, da nam edino delovanje na duhovnem nivoju lahko prinese srečo. To se lahko sliši zelo čudno. Zakaj naj bi morali svoje aktivnosti poduhoviti. Važno je, da delamo, kar nam paše, kar nas veseli in po naši lastni presoji. Na žalost je narava tega sveta minljiva. To nam ni težko razumeti. Vsi okoli nas bodo umrli in mi tudi sami. Naše stanovanje ali hiša, čeprav smo jo obnovili kaže hitro znake propadanja. Vedno moramo obnavljati stvari in jih popravljati dokler ni čas, da jih moramo zavreči. To je narava vseh materijalnih stvari. Duh pa je nasproten, to je nespreminljiv in ni podložen propadanju. Zato v materijalnih aktivnostih nismo nikoli zadovoljni, vedno moramo iskati nekaj novega, nova razmerja, nov avto. Najljubša stvar čez leta postane nezanimiva. Vedno hrepenenje, stremenje, želja in potem, ko stvar dobimo, interes upade dokler ne izgine povsod. Duhovne aktivnosti pa nam lahko dan za dnem dajejo neizmerno zadovoljstvo pa čeprav izgledajo vedno iste. To je velik misterij. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo izgledajo, kot da bi jim oprali možgane. Kot neki vodeni ljudje, ki vedno opravljajo zadovoljni svoje aktivnosti. Kaj je skrivnost temu. Duhovne aktivnosti so usmerjene proti duhu, in tako nahranimo duha z potrebno duhovno hrano. S materijalnimi aktivnostmi bomo pa zadovoljili vse drugo- telo, um, inteligenco, ne pa duha. Duh pa je bistven. Tista naša notranja narava. Če pogledamo jogije v Indiji vidimo, da na materijalnem nivoju nimajo nič, pa so zadovoljni. Po drugi strani se razne filmske zvezde morajo zdraviti proti depresiji. Postopoma bi morali zviševati duhovni nivo našega življenja. Če naš um ne zdrži več kot 5 minut v duhovni atmosferi, potem bo sčasoma prišel na eno uro, par ur, in nato na ves čas. Presenečeni bomo kako bomo z večanjem duhovnih aktivnosti videli, da postajamo zadovoljnejši in tudi se vse naše dolžnosti ravno tako izpolnijo. Ne smemo pa postati neodgovorni. To ni rešitev. Moramo opraviti svoje dolžnosti, po drugi strani pa dodati čim več duhovnosti. Tako bomo postali v izvajanju svojih dolžnosti bolj izvedeni, hitri. Zadovoljni bomo lahko stvari bolj zlahka opravili.

OH, TA REINKARNACIJA

Zanimiva reakcija se mi je 20 let nazaj sprožila, ko sem začel malce brati knjige Šrila Prabhupade. Takrat nisem o Gibanju za Zavest Krišne nič vedel. Od malega me je zanimala duhovnost, yoga, reinkarnacija. Ker v svojem okolju nisem dobil razlage za stvari, katere so se dogajale v meni, sem vedno poskušal dobiti odgovor in razvijal raziskovalni duh. Velikokrat sem sanjal o tem, kako sem živel na drugih koncih. Celo moja teta, ki je bila zapriseženi ateist je imela sanje, da je bila princesa in imela veliko posestev. No, tudi v tem življenju je po denacijonalizaciji dobila kar nekaj nepremičnin. Ko je leta 1992 kupila knjigo Življenje izvira iz življenja, jo sicer ni podrobno brala, je pa utrdila svoje prepričanje, da je velika možnost, da obstaja reinkarnacija. Zelo zanimivi so primeri, ko otroci se spominjajo prejšnih življenj, ali pa ljudje v epilepsiji govorijo jezike, ki jih v tem življenju se niso učili. Od malega sem se zavedal določenih stvari iz prejšnih življenj, na katere pa sem iskal odgovor in nisem imel nikogar, da se z njim pogovorim. Slovenija oziroma Jugoslavija leta 1982 je bila drugačne kot Slovenija leta 2007, ko povsod v knjigarnah najdemo knjige s duhovno temo in opisovanji tudi reinkarnacije. V Šrila Prabhupadovih knjigah sem prvikrat videl potrditev nekaterih svojih doživljajem na katere sem ravno tu dobil odgovor. Še vedno pa se nisem znal razlagati, zakaj obstaja ravno ta inkarnacija, da moram krožiti naokoli po tem svetu v novih in novih indentitetah. Spraševati sem se začel, če dejansko nimam svoje indentitete in vedno samo menjam kot vloge v filmih, ali pa dejansko obstaja zadaj neka pozabljena identiteta. Ravno ta vprašanja velikokrat srečam pri ljudeh, ki se zanimajo za duhovnost. Dejansko vedo, da imajo veliko različnih indentitet. Ni jim pa čisto jasno, ali sploh imajo neko stalno identiteto na katero so pozabili, ali pa so vedno prisiljeni sprejemati različne identitete. Jaz osebno sem vedno imel v sebi željo, da odkrijem svojo večno identiteto in v določeni fazi pubertete sem imel mišljenje, da mora biti iz nekega drugega planeta, kjer ni sprememb. Toda nisem imel predstave niti ne razlage. Ko pa sem bral Šrimad Bhagavat gito se je pred mano zgodilo nekaj nepopisnega. Tako poglobljene razlage materijalne ekistence in razloga za materijalni obstoj nisem zasledil, čeprav sem bral veliko duhovnih knjig od 13 leta. Veliko ljudi išče lažni pobeg iz realnosti z večurnim gledanjem v televizijo, da bi pozabili na realnost, v kateri niso zadovoljni. Na mentalnem nivoju se identificirajo z junaki filmov in nadaljevank ter pasivno gledajo v ekran. Tako se potolažijo in so pripravljeni požreti grenkobo naslednjega dne. Toda razumen človek bo poskušal povezati gledanje televizije z svojim življenjem. Ali ni naše življenje podobno? Neka vloga, ki traja malce več kot povprečen film. Toda tudi ta film našega življenja ima konec in za tem znova nova vloga z drugimi nastopajočimi vlogami. Kar naporno!!! Čeprav je malce naporno se soočiti z to tematiko. Nekdo bi skoraj pomislil, da je to meja norosti, drugi pa pobeg iz realnosti. Toda, če človek z logiko poskuša razumeti stvari potem bo dejansko moral sprejeti določena dejstva. Ta dejstva pa vodijo k določenim spremembam v življenju, katerih pa se bojimo, ker v vseh menjavah identitet poskušamo se okleniti nekih opornih točk, katere pa se v času smrti pokažejo na nekoristne. Vsakdo, ki sprejme človeško obliko, bi se moral soočiti z svojo minljivostjo in poskušal razumeti višji smisel življenja. Ljudje posvetijo cel dan raznim aktivnostim, zakaj ne bi našli čas, da bi poskušali razumeti zakaj je svet minljiv, zakaj srečujemo določene ljudi in se moramo z njimi ločiti ter zakaj imamo idejo, da bomo srečni, čeprav se vedno srečujemo z težavami in porazi.

ČIŠČENJE KARME

Človeško življenje je zelo zanimivo. Velikokrat se začudimo, ko nas karma postavi malce na hladno in se moramo soočiti z posledicami prejšnih življenj. Nekako ne moremo prebiti določenih preprek in ne vidimo poti ven. Vaišnavski ačarja Šrila Višvanatha Čakravarti Thakur opisuje v Madhurja Kadambini, kako se na poti duhovnega življenja srečujemo z plodovi svojih predhodnih dobrih in slabih dejanj v resnici pa so vsi negativni v skladu s tem, kolikor našo pozornost pritegnejo stran od duhovne realnosti. Lahko se srečamo z bogastvom, uspešno službo, slavo, ljubeznijo, itd. katera nam poveča iluzijo, da je ta materijalni svet mesto, kjer bomo postali srečni. Pozabimo celo na to, da je minljivo in celo zelo kratkotrajno. Borih 100 let niti ne doživimo. Po drugi strani se lahko srečamo z svojo slabo karmo, kjer se srečamo z prepiri, preprekami, težavami, dolgovi, razdori, prevarami, razočaranji, izgubami, itd. Tu potem lahko naša pričakovanja doživijo močno razočaranje in zaradi prevelikega tarnanja in depresije tudi ne moremo najti ne časa ne koncentracije za duhovno življenje. Premišljujemo o materijalnih rešitvah za problem. Zelo poučno v tem je primeru sporočilo katerega lahko srečamo v delovanju princa Dhruve. Bil je soočen z zapostavitijo s strani očeta, ki mu ni izkazal ljubezni. Zelo ga je prizadelo, da pa je njegov polbrat bil deležen velike ljubezni. Ko se je z zlomljenim srcem obrnil na svojo mati mu je ta odgovorila, da mu lahko v tej situaciji pomaga le Vsevišnja Božanska Osebnost. Zato je začel izvajati veliko askezo, da bi dosegel stik z Bogom. Iz tega se lahko veliko naučimo. Ne smemo se čuditi, da v naše življenje pridejo težave, ki so plod prejšnih dejanj. Tudi ne smemo pričakovati, da bodo same izginile in, če ne izginijo potem krivimo Boga ali pa izgubimo vero v duhovni proces. Moramo sami sprejeti odgovornost in pospraviti svojo karmično zalogo kot storimo spomladansko čiščenje. Včasih moramo storiti bolj poglobljeno in intenzivno čiščenje in zato prav pride Ekadaši, post na enajsti dan luninega koledarja, ki je kralj vse askeze. Z postom- čim večjo vzdržnostjo od hrane in tudi spanja in posvetivijo dneva duhovnim aktivnosti lahko naredimo velike spremembe v našem življenju. Vedska znanost in proces bhakti yoge dejansko nudita praktične rešitve problemov in poleg tega še popolnost duhovnega življenja.