RAZVIJATI OKUS ZA DUHOVNE STVARI

Duhovni pristop k življenju zahteva postopni razvoj okusa za duhovne aktivnosti. Pravzaprav morali bi povezati vse svoje aktivnosti z duhovnostjo. Sporočilo Bhagavad gite je, da poskušamo na tak ali drugačen način razviti realizacijo, da nam edino delovanje na duhovnem nivoju lahko prinese srečo. To se lahko sliši zelo čudno. Zakaj naj bi morali svoje aktivnosti poduhoviti. Važno je, da delamo, kar nam paše, kar nas veseli in po naši lastni presoji. Na žalost je narava tega sveta minljiva. To nam ni težko razumeti. Vsi okoli nas bodo umrli in mi tudi sami. Naše stanovanje ali hiša, čeprav smo jo obnovili kaže hitro znake propadanja. Vedno moramo obnavljati stvari in jih popravljati dokler ni čas, da jih moramo zavreči. To je narava vseh materijalnih stvari. Duh pa je nasproten, to je nespreminljiv in ni podložen propadanju. Zato v materijalnih aktivnostih nismo nikoli zadovoljni, vedno moramo iskati nekaj novega, nova razmerja, nov avto. Najljubša stvar čez leta postane nezanimiva. Vedno hrepenenje, stremenje, želja in potem, ko stvar dobimo, interes upade dokler ne izgine povsod. Duhovne aktivnosti pa nam lahko dan za dnem dajejo neizmerno zadovoljstvo pa čeprav izgledajo vedno iste. To je velik misterij. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo izgledajo, kot da bi jim oprali možgane. Kot neki vodeni ljudje, ki vedno opravljajo zadovoljni svoje aktivnosti. Kaj je skrivnost temu. Duhovne aktivnosti so usmerjene proti duhu, in tako nahranimo duha z potrebno duhovno hrano. S materijalnimi aktivnostmi bomo pa zadovoljili vse drugo- telo, um, inteligenco, ne pa duha. Duh pa je bistven. Tista naša notranja narava. Če pogledamo jogije v Indiji vidimo, da na materijalnem nivoju nimajo nič, pa so zadovoljni. Po drugi strani se razne filmske zvezde morajo zdraviti proti depresiji. Postopoma bi morali zviševati duhovni nivo našega življenja. Če naš um ne zdrži več kot 5 minut v duhovni atmosferi, potem bo sčasoma prišel na eno uro, par ur, in nato na ves čas. Presenečeni bomo kako bomo z večanjem duhovnih aktivnosti videli, da postajamo zadovoljnejši in tudi se vse naše dolžnosti ravno tako izpolnijo. Ne smemo pa postati neodgovorni. To ni rešitev. Moramo opraviti svoje dolžnosti, po drugi strani pa dodati čim več duhovnosti. Tako bomo postali v izvajanju svojih dolžnosti bolj izvedeni, hitri. Zadovoljni bomo lahko stvari bolj zlahka opravili.