OH, TA REINKARNACIJA

Zanimiva reakcija se mi je 20 let nazaj sprožila, ko sem začel malce brati knjige Šrila Prabhupade. Takrat nisem o Gibanju za Zavest Krišne nič vedel. Od malega me je zanimala duhovnost, yoga, reinkarnacija. Ker v svojem okolju nisem dobil razlage za stvari, katere so se dogajale v meni, sem vedno poskušal dobiti odgovor in razvijal raziskovalni duh. Velikokrat sem sanjal o tem, kako sem živel na drugih koncih. Celo moja teta, ki je bila zapriseženi ateist je imela sanje, da je bila princesa in imela veliko posestev. No, tudi v tem življenju je po denacijonalizaciji dobila kar nekaj nepremičnin. Ko je leta 1992 kupila knjigo Življenje izvira iz življenja, jo sicer ni podrobno brala, je pa utrdila svoje prepričanje, da je velika možnost, da obstaja reinkarnacija. Zelo zanimivi so primeri, ko otroci se spominjajo prejšnih življenj, ali pa ljudje v epilepsiji govorijo jezike, ki jih v tem življenju se niso učili. Od malega sem se zavedal določenih stvari iz prejšnih življenj, na katere pa sem iskal odgovor in nisem imel nikogar, da se z njim pogovorim. Slovenija oziroma Jugoslavija leta 1982 je bila drugačne kot Slovenija leta 2007, ko povsod v knjigarnah najdemo knjige s duhovno temo in opisovanji tudi reinkarnacije. V Šrila Prabhupadovih knjigah sem prvikrat videl potrditev nekaterih svojih doživljajem na katere sem ravno tu dobil odgovor. Še vedno pa se nisem znal razlagati, zakaj obstaja ravno ta inkarnacija, da moram krožiti naokoli po tem svetu v novih in novih indentitetah. Spraševati sem se začel, če dejansko nimam svoje indentitete in vedno samo menjam kot vloge v filmih, ali pa dejansko obstaja zadaj neka pozabljena identiteta. Ravno ta vprašanja velikokrat srečam pri ljudeh, ki se zanimajo za duhovnost. Dejansko vedo, da imajo veliko različnih indentitet. Ni jim pa čisto jasno, ali sploh imajo neko stalno identiteto na katero so pozabili, ali pa so vedno prisiljeni sprejemati različne identitete. Jaz osebno sem vedno imel v sebi željo, da odkrijem svojo večno identiteto in v določeni fazi pubertete sem imel mišljenje, da mora biti iz nekega drugega planeta, kjer ni sprememb. Toda nisem imel predstave niti ne razlage. Ko pa sem bral Šrimad Bhagavat gito se je pred mano zgodilo nekaj nepopisnega. Tako poglobljene razlage materijalne ekistence in razloga za materijalni obstoj nisem zasledil, čeprav sem bral veliko duhovnih knjig od 13 leta. Veliko ljudi išče lažni pobeg iz realnosti z večurnim gledanjem v televizijo, da bi pozabili na realnost, v kateri niso zadovoljni. Na mentalnem nivoju se identificirajo z junaki filmov in nadaljevank ter pasivno gledajo v ekran. Tako se potolažijo in so pripravljeni požreti grenkobo naslednjega dne. Toda razumen človek bo poskušal povezati gledanje televizije z svojim življenjem. Ali ni naše življenje podobno? Neka vloga, ki traja malce več kot povprečen film. Toda tudi ta film našega življenja ima konec in za tem znova nova vloga z drugimi nastopajočimi vlogami. Kar naporno!!! Čeprav je malce naporno se soočiti z to tematiko. Nekdo bi skoraj pomislil, da je to meja norosti, drugi pa pobeg iz realnosti. Toda, če človek z logiko poskuša razumeti stvari potem bo dejansko moral sprejeti določena dejstva. Ta dejstva pa vodijo k določenim spremembam v življenju, katerih pa se bojimo, ker v vseh menjavah identitet poskušamo se okleniti nekih opornih točk, katere pa se v času smrti pokažejo na nekoristne. Vsakdo, ki sprejme človeško obliko, bi se moral soočiti z svojo minljivostjo in poskušal razumeti višji smisel življenja. Ljudje posvetijo cel dan raznim aktivnostim, zakaj ne bi našli čas, da bi poskušali razumeti zakaj je svet minljiv, zakaj srečujemo določene ljudi in se moramo z njimi ločiti ter zakaj imamo idejo, da bomo srečni, čeprav se vedno srečujemo z težavami in porazi.